Bernarda Fink je čudovito prepevala Tischlerjevemu nagrajencu Janku Zerzerju, na klavirju pa jo je spremljala Monika Seher, ki o tej priložnosti pripoveduje: »Bilo je izredno lepo in bilo mi je zelo v čast, da sem lahko igrala z gospo Fink. Z Bernardo igrati in delati je nekaj posebnega, ker je tako odprta. Zelo sem hvaležna za to priložnost.«

Že zgodaj se je Monika Seher, ki je skupaj s petimi mlajšimi brati odraščala v Velinji vasi, navdušila za glasbo. V na novoustanovljeni glasbeni šoli je leta 1978, ko je obiskovala 4. razred ljudske šole, pričela z igranjem kljunaste flavte. Leto kasneje se je poleg kljunaste flavte odločila še za klavir, tudi njen brat se je odločil za ta instrument, zato ga je oče kupil. Ob velikem navdušenju za glasbo odločitev za študij na konservatoriju ni bila presenetljiva. Tam je študirala instrumentalno in pevsko pedagogiko. Dodatno se je izobraževala v Musikforumu Vetrinj pri Aciju Bertonclju. Že v času študija je tudi poučevala, ker je imela karenčna zastopstva, je dobro spoznala celo Koroško. »Po študiju pa sem se odločila, da eno leto pavziram in sem šla v Amsterdam,« se spominja, a rada se je vrnila nazaj na Koroško, kjer je dobila polovično službo na glasbeni šoli in polovično na tedanjem Musikschulwerku. Ko se je vrnila s svojega karenčnega dopusta, se je polno zaposlila na Slovenski glasbeni šoli, kjer tako poučuje že nad 20 let. Pa ne samo poučuje, kot namestnica ravnatelja Romana Verdela ga tudi zastopa, če je odsoten, pogovarjata se o problemih, o odločitvah. »Roman Verdel je dober ravnatelj in zna voditi to šolo,« pravi o njem. Pred nekaj leti je bila Slovenska glasbena šola integrirana v deželne glasbene šole. Žal se je ob tem šola zdecimirala, a za učitelje, ki imajo službo, so pogoji ostali dobri. »Ker imamo manjšo šolo, imamo žal manj instrumentov, na zunaj ne moremo nuditi tega, kar bi radi. V prihodnosti se bo zagotovo kaj še izboljšalo. Trudimo se in si prizadevamo, da bomo spet rasli in pridobili nove instrumente, to je za nas zelo pomembno,« je optimistična Monika Seher. Z nasmehom dodaja še, da ima za Slovensko glasbeno šolo še eno željo, in sicer samostojno stavbo. V njej ne bi smela manjkati velika koncertna dvorana. Za svojo prihodnost in prihodnost vseh ljudi si želi zadovoljstvo in mir, notranji in zunanji, zdravo naravo, da bi vsi naredili korak, tudi politika, v smeri varovanja okolja.

»Vse, kar je dobro narejeno in dobro zaigrano, imam rada. Pomembno je, da me glasba doseže, to je lahko tudi sodobna glasba.«

Klavir poučuje v Bilčovsu, v Celovcu v Mladinskem domu in v Pliberku. »Poučevanje mi je zelo všeč. Leži mi na srcu, da dam naprej to, kar znam in da učencem približam svet glasbe. Najbolj pomembno je, da se učenci ob igranju in muziciranju sprostijo, da imajo občutek, da je to nekaj lepega. To je proces in dolga pot. Seveda morajo najprej delati, da pride to tega. To ni vedno enostavno, vztrajati je treba. Moja naloga je, da jih motiviram, da še doma vadijo. Če nekaj znaš, se dobro počutiš v tem, kar delaš, potem se lahko v tem tudi sprostiš v tem. Klavirska igra je nekaj zelo kompleksnega, tehnično gledano: notno gradivo, teorija in ponavljanje, ponavljanje. To so čudežne besede,« razlaga, kako sta pomembna vaja in motivacija.

Tudi sama se ob igranju sprosti. Če dela na novih skladbah, je to zanjo intenzivno delo. Uživa ne samo ob igranju, ampak tudi ob poslušanju glasbe. »Vse, kar je dobro narejeno in dobro zaigrano, imam rada. Pomembno je, da me glasba doseže, to je lahko tudi sodobna glasba.«

Koncerti ob polletju šolskega leta Slovenske glasbene šole dežele Koroške, ki potekajo v teh dneh, so »nekaj lepega in posebnega, zame in za učence. Zelo pomembno je, da nastopajo, da na zunaj pokažemo, kaj delamo. Glasbeniki smo vedno v kamricah, vadimo, vadimo, vadimo. Lepo je, če lahko greš ven in se predstaviš publiki,« razmišlja Monika Seher, ki je tudi ljubiteljica narave. Če le ima čas, gre v hribe, v gozd, na sprehod. Že leta dolgo dela jogo in meditacijo ter obiskuje orientalski ples. Zelo rada tudi bere in kuha. In se veseli življenja.

Mateja Rihter