Prireditev »Dober večer, sosed!« je tudi letos spremljala deželo Koroško pred državnim praznikom. V obeh deželnih jezikih so tudi najvišji predstavniki dežele opozorili na obe narodni skupnosti v deželi. Prav tako so na dvojezičnost Koroške opozorili na pokopališču v Trnji vasi v Celovcu pred spomenikom imen žrtev za svobodno Avstrijo in pri predaji slike mlade koroške Slovenke Terezije Mičej Koroškemu deželnemu arhivu.

Dober večer, sosed!

V Dobrli vasi je bila letošnja prireditev »Dober večer, sesed!« posebna zaradi osebe, ki je to prireditev s svojo dejavnostjo skozi preteklih 25 let močno zaznamovala. Štefan Kramer je po 25-ih letih napovedal svoj odstop kot predsednik Slovenskega prosvetnega društva Srce, ki to prireditev prireja od leta 1981 dalje. »Zame so bili v središču prireditve vedno sožitje, enakopravnost in medsebojno spoštovanje med nemško- in slovensko govorečima narodnima skupnostima na Koroškem.« Opozoril je na spremembe na občinski ravni, ki ji je bil osebno priča. Težave glede uradnega jezika so premoščene, do župana ima dobro pogovorno bazo. V preteklih 25-ih letih so na prireditvi »Dober večer, sosed!« povabili mnogo častnih govornikov z vseh družbenih področij. Spregovorile so osebnosti iz gospodarstva, znanosti, kulture, Cerkve in politike. Trikrat je spregovoril že sedanji deželni glavar Peter Kaiser. Tudi tokrat je stal za govorniškim pultom. Leta 1985 je spregovoril prvič. Takrat so bile njegove želje, da bi se sožitje krepilo, prav tako spoštovanje med obema narodoma. Ko je drugič spregovoril, je že čutil, da se je nekaj njegovih takratnih želja že izpolnilo. Sedaj, ko je spregovoril tretjič, je bilo spet odpravljenih nekaj nadaljnjih nepotrebnih zaprek. »Te zapreke seveda še niso tako odpravljene, da bi lahko govorili o popolni skupnosti, a v tem kraju in v naši deželi se je razvilo mnogo pozitivno. V preteklih letih je postalo v tej naši deželi nekaj zelo jasno: to je dežela z dvema jezikoma, ki je postavila združujoče nad ločujoče.« Do tega je prišlo, ker imamo društva, kot je to Srce, je dejal deželni glavar, in za to so potrebne »osebe, ki precejšnji del svojega prostega časa žrtvujejo za skupnost v deželi«. Nato je na oder poklical Štefana Kramerja in se mu v imenu dežele zahvalil za njegovo delo v preteklih 25-ih letih. Izročil mu je koroški lovor v srebru za častno delo.

Dvojezični spomenik v Trnji vasi

Pred spomenikom imen v Trnji vasi se je dežela na državni praznik spomnila žrtev za svobodno Avstrijo. Spomenik blizu 3200 imen je dvojezični in še zdaleč niso vse žrtve na njem našle imena. Celovška županja Maria-Luise Mathiaschitz je pogled usmerila v sedanjost, ko je opozorila, »da so imena na spomeniku tudi svarilo, kako krhki in ogroženi so svoboda, demokracija in toleranca«. Deželni glavar Peter Kaiser je poudaril, da dobiva uspešnica zgodbe o Republiki Avstriji praske. »Struje, ki iščejo grešne kozle in odrekajo pomoč beguncem, so zmožne zamajati solidarno skupnost«. S tem je opozoril na govor pisatelja Felixa Kucherja, ki je opozoril tudi na najmanj poznano kategorijo žrtev nacistične ideologije, na tako imenovane »asocialne«. Poudaril je: »Danes se ne spominjamo le žrtev, potrebno je tudi, da smo budni in pazimo na danes dejavne politične sile, ki izmenjujejo družbene skupine in udrihajo po slabotnih.«

Slika mlade žene za deželni arhiv

Na državni praznik popoldne je dobilo eno izmed 3173 imen na spomeniku žrtev za svobodo Avstrije svoj obraz v Koroškem deželnem arhivu. Slika koroške Slovenke Terezije Mičej (1922–1945) bo v kratkem kot vidno znamenje nameščena na zunanjem zidu skladišča deželnega arhiva. Sliko je poklonil slikar Manfred Bockelmann mestu Celovec ob 500-letnem jubileju. Slika je nastala v projektu slikarja »Slikanje proti pozabljanju«. Deželni glavar je govoril »o poznem znamenju spoštovanja, če vračamo žrtvam nacizma obraz in identiteto«. Nečakinja Viktorija Mitsche je spregovorila o svoji leta 1945 v Gradcu obglavljeni teti Tereziji v »njenem jeziku srca« v slovenščini. Tudi močna slika na avstrijski državni praznik 2018.

Vinzenz Gotthardt