»Ko smo bili še otroci, smo prav nestrpno čakali na pevce, ki so prišli na naš dom z novoletno pesmijo voščit srečno novo leto,« pravi Nuži Wieser. Skoraj pol stoletja poznej pa je tudi sam že nekaj desetletij na poti.

S pevci hodi od hiše do hiše in vošči prebivalcem vasi na Radišah srečno novo leto. Pesem, s katero voščijo, je stara in edinstvena. Pojejo jo samo na Radišah, kjer je znana od srede 19. stoletja.

Nuži Wieser se še spominja, kako se je okrog leta 1967 prvič pridružil pevcem in se z njimi napotil od hiše do hiše: »Not ni bilo. Nekaj časa si poslušal vodilni glas, nato pa si že pel.« Tudi v zadnjih treh dneh leta 2011 so se pevci zbrali in pod taktirko izkušenega pevovodje Nužija Lampichlerja zadeli pravi ton. Tri dni in tri noči so bili na poti in obiskali blizu 120 domov.
Čestitat so šli tudi Nužeju Tolmaierju, predsedniku Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Ko so se pevci zbrali za skupinsko sliko, je bilo treba malo počakati na Nužija Wieserja. Ko se je po nekajminutnem čakanju postavil k zbranim pevcem, so ti njegovo opravičilo sprejeli. Oba Nužija – Tolmaier in Wieser – sta v najkrajšem možnem času pregledala zgodovino te radiške pesmi. Nuži Wieser: »Pesem je bila prvič zapisana v tako imenovanem tinjskem rokopisu. Pesem, ki jo mi pojemo je daljša, ima eno kitico več.« Nuži Wieser tudi še pove, da so s to pesmijo po radiških vaseh hodili od hiše do hiše vaščani sami. Pevci, zbrani iz društvenega in cerkvenega zbora, pa so najprej peli samo na Radišah in v Rutah.
Novoletno petje na Radišah je v preteklih desetletjih postalo lep običaj, pri katerem se prav čuti, kako ljudje z veseljem pričakujejo pevce »na zaključku starega leta in ob vstopu v novo«.
Nuži Wieser je dolgoletni predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše, ki skrbi za ohranitev običaja novoletnega petja. Ljudje se jim za obisk zahvalijo z darom, ki ga uporabijo za društveno delo. Nuži Wieser pravi, da društvo za leto 2012 nima velikih načrtov, tudi velikih želja ne. Edina njegova želja je, da bi društvo tudi v prihodnje pomagalo ohraniti kraje približno takšne, kot so bili nekdaj: »Storiti moramo vse za ohranitev našega slovenskega narečja in naše bogate kulture ter dati našim potomcem to, kar je nam najdražje.«
Kot predsednik SPD Radiše je Nuži Wieser, ki je že »tričetrt let svojega življenja prežet s kulturo«, prepričan:

»Čas prinaša nove izzive, ki jih je treba sprejeti, biti odprt za drugačen pogled in spremenjeno pojmovanje kulturnega dela ter zaupati mlajšemu rodu.«

Drugačen pogled dobiva Nuži Wieser tudi pri svojem konjičku jadralnem padalstvu, kjer gleda svet od zgoraj in uživa. To, kar pove o jadralnem padalstvu, pa velja tudi za delo v društvu in je lepa misel za novo leto: »Smisel letenja je ostati v zraku in se dvigati. To ni podarjeno. Potrebna sta priprava in trud.«