Organisation / Organizacija

Nedelja

Ni vse, kot se zdi na prvi pogled

Eugène Ionesco je znan po svojih absurdnih igrah in tudi Učna ura je takšna. Človekova velika želja po tem, da ima prav in da ima moč nad drugimi, se v drami pokaže na krut način.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Učna ura, premiera teatra Št. Janž (Reichmann)

Ugledni profesor s stanovanjem, kot si ga za takšnega človeka predstavljamo. Knjige, učni pripomočki, lepo pospravljeno, za kar skrbi njegova gospodinja. Takšen je začetek Učne ure. Ko pozvoni, gospodinja ustrežljivo odpre vrata, učenko povabi v stanovanje in zdi se, da je kljub vsemu malo ljubosumna. Gospodinja se v sceni sicer umakne nekoliko nazaj, a je vedno vidna in prisotna. Pogovor med profesorjem in učenko je pretirano vljuden, profesor se zdi neverjetno prijazen in potrpežljiv. Včasih deluje, kot da bi ga bilo strah. Pogovarjata se o tem mestu, ki je »prijetno. Z lepim parkom. S hotelom. S škofom,« pa nato celo o najboljši temi, ko ne vemo, kaj bi rekli: o vremenu. Učenka je iz družine, ki jo zelo podpira, a včasih izgubi stik z realnostjo, saj bi rada študirala »na vseh fakultetah naenkrat.« Učenje se začne z aritmetiko, v stilu, koliko je ena plus ena in koliko je štiri manj tri. Gospodinji se v tistih trenutkih zazdi, da je prahu (in najbrž še česa) preveč in se pojavi v sobi. Profesorja svari, naj ne začenja z aritmetiko. Prav tako se pojavi pred novim poglavjem učne ure: filologijo, saj lahko ta vodi v pogubo. Takrat se ozračje stopnjuje, učenka več ne pride do besede, samo znova ponavlja: »Zob me boli.« Profesor kot da je ne posluša, sploh pa je ne sliši. Vidi se, da je bila pretirana vljudnost z začetka samo fasada. Stopnjujeta se jeza in hitrost govora, izkazuje se profesorjeva temna stran, ki se iz navdušenja nad novo španščino prelevi v iskanje noža in v tragičen konec. Takšen konec učne ure ni bil prvi in ko kmalu nato zopet pozvoni zvonec, se pojavi strah, da ni bil niti zadnji. Gospodinja pride zopet naprej, njena vloga postavlja vprašanje, koliko krivde nosijo ob zločinih tisti, ki bi jih lahko preprečili, pa jih ne.

Dramo Učna ura je za teatr Št. Janž režirala Alenka Hain za igralca Aleksandra Tolmaierja ter igralki Johanno Hainz in Laro Fortuna. Če Učno uro poimenujejo Ionescov dramaturški biser, je treba ob tej igri izpostaviti, da je tudi Tolmaierjeva igra pravi biser. Slovenske predstave so že odigrali, ta teden so začeli z nemškimi. Po premieri 4. maja bo Učna ura v nemški različici na ogled v Centru k&k še 5., 6., in 7. maja ob 20. uri ter 8. maja ob 17. uri.