Ko smo leta 2016 ob 90-letnici Nedelje obiskali Južno Tirolsko je Hanzi Tomažič ob imenitnem potovanju pisal o devetih presenečenjih. Svoj članek je zaključil tako:

»Povsod smo na človeški ravni čutili globoko medsebojno vez, ki se pa hrani tudi iz skupne domovine. Romanska eleganca samostanske cerkve v Innichenu ali svojevrstni križni hodnik (vodil nas je prof. Messner) in baročna stolnica v Briksnu so kamene priče teh povezav. Živa vez pa je bogoslovec Peter Kočevar iz Slovenije, ki študira v Briksnu. Še zadnje presenečenje!«

Peter Kočevar, ki je prav prek Nedelje našel povezave na Koroško, je letos postal duhovnik. Škof Ivo Muser ga v mašnika posvetil 24. junija v stolnici v Briksnu. 29. junija je v Meranu novo mašo daroval v nemške in italijanskem jeziku. Novo mašo v slovenščini je v domači cerkvi, romarski baziliki Lurške Marije v Brestanici, obhajal v nedeljo, 8. julija.

Ko je še iskal svojo življenjsko pot, so ga v škofiji Bozen-Briksen sprejeli takšnega, kot je in mu izkazali veliko zaupanja, zato se je tudi odločil, da bo tam ostal. Da so ga vzeli za svojega, je dokaz tudi poln avtobus ljudi, ki se je iz Južne Tirolske pripeljal v župnijo Brestanica in v kraj Stranje, od koder je Peter doma. Skupaj z njim so praznovali tri dni in se veselili njegovega duhovniškega poklica ter tega, da bo deloval med njimi, v kraju Toblach.

Novomašno slavje je bilo zaznamovano s hvaležnostjo za prehojeno pot novomašnika, z dobrimi željami za blagoslov v prihodnje in s spomini na pokojno mamo Marijo. Veliko družino, Peter Kočevar ima še šest sester in bratov, je pred štirimi leti zadela huda nesreča. Tako je bil eden najbolj ganljivih trenutkov na novi maši, ko se je novomašnik zahvalil očetu Petru.

Mnogi zbori in folklorna skupina so olepšali novomašno slavje, slovesni pridigar pa je bil Matild Josip Domić iz skupnosti salezijancev, v kateri je bil nekaj časa tudi Peter Kočevar, ki pa se je nato odločil, da bo postal škofijski duhovnik in bo skušal »iskati skupno blaginjo, ki zares vključuje vse.« Prav ta citat iz apostolske spodbude Veselje evangelija papeža Frančiška si je izbral za svoje novomašno geslo. Ob tem Peter Kočevar pravi:

»Nobena kultura ni več vredna od druge, ampak se različne kulture in mnenja lahko med seboj dopolnjujejo, si pomagajo k razvoju in se medsebojno bogatijo.«

Prav to, kar vsakodnevno doživlja tudi na Južnem Tirolskem, je želel prikazati še na sliki, kjer se polieder, ki ga je narisal Ivan Wegleiter iz Merana, nahaja na zeleni podlagi.

Zelena je barva upanja, o poliedru pa piše papež Frančišek, ki pravi, da »naš vzorec ni krogla, kjer je vsaka točka enako oddaljena od središča ter ni nobene razlike med enim in drugim delom. Naš vzorec ampak polieder, ki odseva stičišče vseh delov, ki ohranjajo svojo posebnost v njem.« V poliedru se skuša zbrati najboljše od vsakega posameznika. Novomašnik pa k papeževim besedam dodaja:

»Polieder podaja realno stanje, da so stvari lahko tudi nepopolne in da so lahko različne, ampak se z voljo med seboj tudi povežejo.«

Da lahko skupno blaginjo ustvarjamo le, če gledamo na posameznika, je prepričan novomašnik Peter Kočevar in to si želi izpolnjevati tudi v svojem duhovniškem življenju.       

Mateja Rihter