»Čeprav sem uživala v znanstvenem delu, me je potem moja pot le peljala na druge tire. Participacijo sem prej že raziskovala znanstveno, potem sem jo imela možnost videti in sooblikovati v deželnem zboru in vladi,« o svoji poklicni poti pripoveduje Mirjam Polzer-Srienz, ki dela v Biroju za slovensko narodno skupnost.

Prihaja iz Večne vasi v občini Globasnica. Zelo navezana je bila na dom, zato ni želela ostajati v internatu Celovcu, ker pa je kljub temu želela obiskovati gimnazijo, jo je obiskovala v Velikovcu, kjer je imela zelo dober pouk slovenščine, njen učitelj je bil tudi Miha Vrbinc. Sedem let je igrala klavir, tri leta orgle, tudi njena mama je bila organistka in voditeljica cerkvenega zbora v Globasnici in v Večni vasi. Mirjam Polzer-Srienz je že imela termine za sprejemne izpite na Univerzi v Gradcu za cerkveno glasbo. Ko pa se je šla vpisat, je tam videla priročnik, kakšne izpite je treba opraviti za pravo in se je kar vpisala na pravo. Pridno je študirala, vmes se poročila, po drugem študijskem letu rodila prvo hčerko, drugo hčerko pred zaključkom magisterija in tretjo pred zaključkom doktorata. Z možem sta oba študirala in sta si morala čas dobro organizirati, pomagali so jima mami ter tudi drugi študenti in študentke. Včasih pa je hčerko vzela kar zraven na pevske vaje v Klub slovenskih študentk in študentov.

Nato je Mirjam Polzer-Srienz delala prakso na sodišču v Celovcu in v Pliberku. »Veliko sem delala v znanosti, tudi že med študijem, profesor me je usmeril na manjšinsko pravo, na tem področju sem napisala disertacijo. Po študiju sem se potegovala za pozicijo Firnberg, to je program ministrstva za pospeševanje žensk v znanosti s ciljem, da se habilitirajo in nato dobijo profesuro. Bila sem prva pravnica, ki je sodelovala v tem programu. Po mestu Firnberg na Univerzi v Innsbrucku sem se potegovala tudi za Marie Curie Fellowship Evropske unije in sem dobila s svojim znanstvenim projektom o manjšinskih pravicah in o Romih v Srednji in jugovzhodni Evropi odobreno raziskovalno mesto na inštitutu za narodnostna vprašanja. V vseh evropskih državah se je potegovalo na ta Marie Curie Fellowship tedaj čez 1400 znanstvenikov, okoli 35 nas je bilo potem izbranih. INV in Mitja Žagar sta mi dala možnost, da sem delala v Ljubljani na inštitutu in sem zelo hvaležna za to možnost, ker sem spoznala veliko kolegov in imela stike do vseh vodilnih znanstvenikov na tem področju. INV je odlično omrežen.«

Ko so bile marca 2004 na Koroškem volitve in so zeleni prvič prišli v deželni zbor, so imeli razpis za pravnika. Zadnji dan je ob naključnem srečanju na praznovanju dobila spodbudo, naj se prijavi. To je res naredila in sprejeli so jo. Leta 2013, ko so zeleni prišli v deželno vlado, se je iz deželnega zbora selila v deželno vlado, kjer je vodila kabinet deželnega svetnika Rolfa Holuba do naslednjih volitev, ko so zeleni izpadli. Aprila 2018 je prišla v urad deželne vlade za slovensko narodno skupnost. Ker je promovirala na manjšinskem pravnem področju, je zelo primerna za to mesto. Z novo koroško ustavo ima deželna vlada dolžnost, da deželnemu zboru letno poroča o stanju slovenske narodne manjšine na Koroškem in napisala je prvo poročilo. Pol leta je imela možnost delati skupaj s Thomasom Kasslom, ki je prej delal v tem biroju, ko pa je šel na karenco, je prevzela še njegove naloge.

Področje Biroja za narodno skupnost je pod področjem narodne skupnosti, človekove pravice in medregijsko sodelovanje. Mirjam Polzer-Srienz je pristojna za manjšinske zadeve, ne samo na pravnem, ampak tudi na drugih področjih, npr. na kulturnem. Tako je letos že prevzela organizacijo kulturnega tedna, ki je potekal v občini Suha. Med drugim so njene naloge še inovacija uprave, koordinacija z drugimi zveznimi deželami in s Kitajsko. Kot sama pravi, je delo zelo raznoliko, je pa tudi zelo timsko. Hvaležna je, da ima takšne kolege in kolegice.

Naslednji teden bo potekal letni evropski kongres narodnih skupnosti dežele Koroške, kjer se na deželni ravni posvečajo aktualnim manjšinskim temam, z vseh vidikov: znanstveno, kulturno, jezikovno. »Letos smo v program kongresa skušali vključiti obletnice in osvetliti pomen ter posledice teh obletnic za slovensko narodno skupnost ter za sožitje v deželi, čez mejo ter tudi širše, zato bodo predavali tudi referenti iz drugih držav. Naslov je 1918-2018: Vojna in mir – v luči pomišljanja, premišljevanja in spominjanja,« pravi Mirjam Polzer-Srienz.

V prvem sklopu so teme vezane bolj na regionalno čezmejno območje Avstrija-Slovenija, v drugem sklopu pa se bodo podali v širši svet. Med drugim bodo sledila predavanja o razmerju manjšin v Estoniji, ki so večkrat menjale pozicijo: manjšina-večina, nato o izkušnjah manjšin v Bukovini. Zaključno predavanje bo posvečeno 40-letnici institucionaliziranega sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran, ki je zelo pomembno za pospeševanje regij in za medsebojno razumevanje. S kongresom skušajo pospeševati sožitje na Koroškem.

Mirjam Polzer-Srienz, ki živi na Bistrici pri Pliberku, je od 16. leta naprej pomagala mami pri cerkvenem zboru, ko mama ne zmore več, pa je sama prevzela zbor v Večni vasi, ki je podružnica. Z vso vnemo pevke in pevci sodelujejo, tudi za nove orgle so zbrali denar. Mirjam Polzer-Srienz to dela z velikim veseljem: »Cenijo, da je kdo tukaj, ki si vzame čas,« z nasmehom pripoveduje.

Mateja Rihter