Kraljica rožnega venca
Šmarnice 2020: Župnik v pokoju Valentin Gotthardt je za letošnje majniške pobožnosti napisal šmarnično branje na osnovi lavretanskih litanij. 24. maj
13. maja 1981 se je na Trgu sv. Petra v Rimu zgodil atentat na papeža Janeza Pavla II. Papež bi moral biti mrtev. Pa je Božja moč preprečila namen napadalca. Papež je bil o tem prepričan. Prepričani so bili tudi zdravniki, ki so skrbeli zanj in so ugotovili pot krogle. Eno leto pozneje, 13. maja 1982, je papež romal v Fatimo in se zahvalil Materi Božji. Njenemu varstvu je pripisal dejstvo, da je ostal pri življenju. Atentat se je namreč zgodil na obletnico prvega prikazovanja Matere Božje v Fatimi 13. maja leta 1917. Papež je prinesel tudi kroglo, ki ga je zadela in je sedaj pritrjena v krono kipa Fatimske Matere Božje. Sam je izjavil, da »je bila materina roka, ki je vodila pot krogle« tako, da je smel »papež, ki se je boril s smrtjo, obstati pred pragom smrti«. Njegov naslednik, papež Benedikt XVI. je o tem pretresljivem dogodku na Trgu sv. Petra v Rimu rekel: Da je bil papež Janez Pavel II. rešen, »pokaže, da ne obstaja nespremenljiva usoda, temveč da vera in molitev vsebujeta moč, ki zmore poseči v tok zgodovine«.
Moč vere in molitve. To je fatimsko sporočilo. Pri vsakem prikazovanju je Marija naročala molitev rožnega venca: »Hočem, da molite vsak dan rožni venec.« 13. septembra pa: »Molite še naprej rožni venec, da boste izprosili konec vojne.« Vera in molitev vsebujeta moč, ki zmore poseči v tok zgodovine, osebne in svetovne! Pri zadnjem prikazovanju 13. oktobra 1917 je povedala: »Sem Gospa rožnega venca.«
V lavretanskih litanijah imamo vzklik: Marija, »Kraljica presvetega rožnega venca«. Z okrožnico »Supremi apostolatus« je papež Leon XIII. za ves mesec oktober leta 1883 in še do drugega novembra nujno prosil in naročal molitev rožnega venca in lavretanskih litanij. Z veliko vnemo in vztrajnostjo naj bi po vseh farah in redovnih skupnostih na priprošnjo Device Marije izprosili zelo potrebno Božjo pomoč v tedanjem času. Močno je papeža skrbelo naraščajoče brezverstvo, zmotni nauki, pokvarjenost družbenega življenja in sovražnost do Cerkve. Ob tem je Leona XIII. najbolj skrbela večna usoda duš, za katere je Jezus Kristus prelil svojo predragoceno kri. Papež je opozoril, kako je molitev rožnega venca v hudih stiskah prejšnjih stoletij prinašala rešitev. Na sveti večer istega leta 1883 je določil, da se lavretanskim litanijam doda vzklik »Kraljica rožnega venca – prosi za nas«.
Dobra štiri leta pozneje je v krški škofiji prevzel službo škofa Jožef Kahn. Takoj na začetku svoje službe je v pismu vsem župnikom v škofiji prosil, naj vabijo k molitvi rožnega venca in uvedejo rožnovensko bratovščino in živi rožni venec. Zakaj? Skrbel ga je upad verskega in molitvenega življenja, pokvarjenost družinskega in družbenega življenja in pomanjkanje duhovnih poklicev. Brez molitve ne bo šlo. To velja tudi danes. Marijino naročilo v Fatimi pokaže na učinkovito zdravilo. Rožni venec je kakor podaljšana roka Matere, ki zmore poseči v tok zgodovine, osebne in svetovne!
Valentin Gotthardt