»Bodite danes vi, dragi otroci, tu v Rimu in po vsem svetu, predvsem pa na žalostnih krajih, kjer vladata železo in ogenj, bodite pred Bogom naši poslanci za mir. En sam otrok v sijaju svoje milosti gane Božje srce: en sam otrok v naročju kapetana Albuquerqueja je zmogel ponovno pomiriti vihar na morju in rešiti posadko; pa tisoč otrok, milijon otrok danes ne bo ganilo Srca Jezusovega?«

Tako je papež Benedikt XV. sredi prve svetovne vojne vzpodbujal zbrane rimske otroke k molitvi za mir. V pogledu na to, koliko lahko otrok v svoji nepopustljivi nadležnosti doseže pri starših, je otroke imenoval »vsega zmožni« in jih prosil »podajte roko Kristusovemu namestniku in ga podprite z vašimi dragocenimi molitvami«. V molitvi otrok je videl posebno moč pred Bogom.

Dva meseca po izbruhu prve svetovne vojne je bil septembra 1914 izvoljen za papeža. Z vso močjo se je trudil, da bi verniki molili za mir. Poleg tega pa je ponovno in goreče prosil in rotil državne voditelje, naj ustavijo bratomorne spopade. Zelo je bil žalosten, ker ga niso poslušali. 40 držav je bilo vpletenih v vojne spopade. Blizu 17 milijonov ljudi je šlo v smrt: v Evropi, na bližnjem Vzhodu, v Afriki, v vzhodni Aziji in na morju.

Papež se je zatekel k Materi Božji. 5. maja leta 1917 je določil, da se lavretanskim litanijam doda vzklik: Marija, kraljica miru, prosi za nas. Že osem dni zatem, 13. maja 1917, se je Marija v Fatimi prvič prikazala trem otrokom in jih prosila: »Molite vsak dan rožni venec, da boste izprosili svetu mir in konec vojne.« Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija rekla: »Še naprej vsak dan molite rožni venec. Vojne bo konec in vojaki se bodo v kratkem vrnili domov.«

Škofje iz vsega sveta, zbrani na drugem vatikanskem koncilu, so opozorili na to, da »mir ni le v tem, da ni vojne, niti ni to zgolj urejevanje ravnotežja med nasprotniki niti posledica nasilnega gospodovanja; mir v pravem in polnem pomenu je »delo pravičnosti« (Iz 32,17). Mir je sad skupne blaginje, ki je zaradi časovnega razvoja podvržena nenehnim spremembam. Zato mir nikoli ni za vedno pridobljen, marveč ga je treba neprestano graditi. Ker je vrh tega še človekova volja nestalna in ranjena po grehu, zahteva skrb za mir od vsakogar, da stalno obvladuje svoje strasti, od zakonite oblasti pa trajno budnost. Mir je tudi sad ljubezni, ki gre dalje od tega, kar zmore uresničiti pravičnost.«

Zato je naša molitev in priprošnja Kraljice miru nujno potrebna. Molitev rožnega venca v povezavi z lavretanskimi litanijami, kakor je navada pri šmarnicah, pomaga graditi mir. Fatimska Mati Božja je dala še večjo težo temu, kar je papež Benedikt XV. tako želel: da molijo (tudi) otroci.

Valentin Gotthardt