Organisation / Organizacija

Nedelja

Izbrane orgle treh dežel v brošuri krške škofije

Med tisoč orglami na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji

Pri predstavitvi brošure v celovški stolnici pred velikimi orglami (Foto: Gott)
Pri predstavitvi brošure v celovški stolnici pred velikimi orglami (Foto: Gott)

Izbrane orgle treh dežel v brošuri krške škofije

Med tisoč orglami na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji

V Sloveniji, Furlaniji in na Koroškem obstaja več kot 1000 orgel. Kako nanje opozoriti, je bilo vprašanje na začetku. Rešitev je takšna, da je Tiskovni urad krške škofije svojo 15. knjižico, ki ima za vsebino in podnaslov »Krščanstvo v Alpsko-jadranskem prostoru« posvetil najboljšim, najzanimivejšim, najdragocenejšim in najstarejšim orglam. V knjižici s preprostim naslovom »Cerkvene orgle« je predstavljenih 32 orgel. Knjižica, ki je izšla v nakladi 9000 izvodov, je napisana v nemškem jeziku in jo je mogoče brezplačno dobiti v vsaki fari. 

Pri knjižici je sodelovalo več urednikov. Za orgle v Futlaniji je bil odgovoren Siegfried Muhrer, za Slovenijo je delo opravil Andrej Feinig. Pri koroškem delu pa so sodelovali Wolfgang Benedikt, Melissa Dermastia, Klaus Kuchling Sepp Strobl in Klaus Waltritsch. Celotni projekt pa je bil v rokah vodje Škofijskega tiskovnega urada Matthiasa Kapellerja. 

Brošuro z naslovom »Kirchenorgeln in Kärnten, Slowenien und Friaul« lahko brezplačno dobite v poslovalnicah Raiffeisen Bank in Wiener Städtische Versicherung, v Škofijski hiši (behelfsdienst@kath-kirche-kaernten.at, tel.: 0463/5877-2135, poštnino je treba plačati) in v vseh koroških farah. 

 

Nekaj podatkov o posebnosti orgel, predstavljenih v brošuri. 

Koroška

  • Najbrž najstarejše obstoječe orgle na Koroškem so v podružnični cerkvi Marija v Trnju v Železni Kapli.
  • Med najmlajšimi orglami so Marijine orgle v stolnici v Celovcu.
  • Največje orgle so v mestni glavni cerkvi Sv. Egidija v Celovcu. 
  • Orgle, ki jih je mogoče zložiti in vzeti s seboj, so v cerkvi »Klösterle« v kraju Innerteuchen.
  • Največje kadarkoli od koroškega izdelovalca orgel za koroško cerkev izdelane orgle so v kraju Zlan v evangeličanski cerkvi. 

Furlanija

  • Največje in zgodovinsko najpomembnejše baročne orgle so v cerkvi v Mužcu (Moggio). 
  • Med najmlajšimi orglami v Furlaniji so tiste v Pasianu de Prato. 
  • Med najstarejšimi in najbolj spektakularnimi zgradbami orgel v italijanski renesansi so tiste v Spilimbergu.

Slovenija

  • Na tretje največje orgle v Sloveniji je ponosna romarska cerkev sv. Trojice v Slovenskih Goricah.
  • Tako imenovane Bachove orgle so v Velesovem. 
  • V cerkvi v Vojniku imajo zelo redke zgodnjebaročne orgle, ohranjene v originalnih delih.

Vincenc Gotthardt

 

Najstarejše orgle na Koroškem: Marija v Trnju v Železni Kapli (Foto: Pressestelle/Neumüller)
Najstarejše orgle na Koroškem: Marija v Trnju v Železni Kapli (Foto: Pressestelle/Neumüller)

Orgle v podružnični in romarski cerkvi Marija v Trnju v Železni Kapli

Podružnično in romarsko cerkev Marija v Trnju obdaja pokopališče. Zgrajena je bila najbrž na mestu kapele, ki jo omenjajo listine že leta 1154. V sedanji poznogotski zgradbi iz 15. stoletja se najbrž nahajajo najstarejše ohranjene orgle na Koroškem iz 17. stoletja. To potrjuje zapis na ohišju orgel, kjer je zapisano, da je bil gospod Sebastian Ruprechter tisti, ki je dal gospodu Richterju leta 1652 nalog, poslikati ohišje orgel. Posebej je treba poudariti pisano poslikavo orgelskega ohišja, ki je kot tako enkratni na Koroškem. Izredni so tudi registri, ki so v obliki kovinastih ključnih držajev. Orgle naj bi po najnovejših podatkih zgradil Sebald Manderscheidt iz Nürnberga, ki je med letoma 1640 do1649 deloval v samostanu v Št. Andražu. Leta 1997 je tirolsko podjetje Pirchner orgle restavriralo. Orgle imajo osem registrov, razdeljenih na manual in pedal. 

 

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Andrej Feinig, velik poznavalec orgel          (Foto: Gott)

Orgle kljubujejo kitari in modnim trendom

Orgle v cerkvah povezujemo s cerkvenim petjem. Po navadi le-tega oplemenitijo, dvigujejo, včasih ga morda tudi zavirajo. Ker so orgle starodavno glasbilo, se okoli njihove uporabnosti krešejo mnenja. Znano misel: »Zame so orgle kraljica glasbil,« je zapisal W. A. Mozart, nasprotovali pa so ji že sodobniki, ki so menili, da orglam primanjkuje določena finesa.

Zanimivo je, da je npr. znana raziskovalka Jane Godall zapisala, da jo je ob poslušanju Bachove orgelske glasbe obšla misel, da je bil J. S. Bach sposoben spremeniti resnico v zvok.

Gotovo je, da združujejo orgle v sebi oboje: žensko in moško stran. Lahko zvenijo milo ali pa mogočno. Orgelski zvok nas lahko zanese v poseben svet.

Danes imajo orgle v cerkvi pri mladih enega velikega konkurenta: kitaro. In nasprotnika: modni trend. Kar nekaj orgel so župnije tudi morda zaradi dragih popravil prepustile počasnemu umiranju: Kapla ob Dravi, Rožek, Strmec, Korte.

Čez palec stoji v koroških cerkvah med 550 do 600 orgel, v celi Sloveniji skoraj 1100. Brošura sama prinaša seveda samo izbor – od majhnih baročnih do velikih sodobnih. Lepo je, da so orgle v Mariji v Trnju v Železni Kapli zastopane. Te orgle imajo nemški napis, da so bile poslikane leta 1652, kar pomeni, da so gotovo starejše. Nekoč so bili za poslikavo orgel zadolženi drugi obrtniki, ne izdelovalci orgel. Še nekaj več kot 30 let in te orgle bodo stare 400 let. Ker pa se v dobi 400 let marsikaj spremeni, tudi glasbeni okus, so prav gotovo določeni registri teh orgel mlajši. Zamenjali so jih. Dodatno so nekje v 19. stoletju znižali komorni ton a1 za polton, zato je bilo treba piščali podaljšati. In tudi: te orgle krasi nadstavek s simbolom Družbe Jezusove – jezuitov. Ali so stale originalno v Dobrli vasi?

Kar preseneča, je precejšno število slovenskih orglarjev, ki so delovali na Koroškem. Franc Colarič, Janez Kuhar, Jožef in Franc Grafenauer. Očitno so bili ali smo bili Slovenci že tedaj glasbena velesila. Tudi danes je še tako. Seveda to naši nemški sosedje ne priznajo brez potrebe. 

Kako bo šlo z orglami naprej? Število cerkvenih zborov se je očitno znižalo, časi, ko so se kasnejše operne kariere začele na cerkvenih korih, morda tudi. A orgle bodo gotovo ostale. Glasbilo, ki ima tako veličastno zgodovino gotovo ne bo šlo v pozabo. In orgle si poiščejo tudi svoje ljubitelje, svoje izbrance. Če velja, da sta obe svetovni vojni poslabšali in zmanjšali glasbeni okus – na bojnih poljih so umirali tudi izvrstni intonaterji –, se je po moji presoji kvaliteta orgel v zadnjih dveh, treh desetletjih spet dvignila. Uporabljamo spet boljše materiale pri gradnji, bolje poznamo zgodovinske tehnike izdelave, vse se lahko primerja po zvočnih posnetkih.

Eden teh majhnh korakov naprej je tudi letošnja brošura krške škofije.

Andrej Feinig