Hvaležna sem Bogu

Že 22 let vodi Marija Hedenik postne tedne v Bilčovsu. Letos so ga začeli s pepelnično sredo, potekal bo potekal po utečenih tirih, vsebinsko pa bo nekaj čisto posebnega. To posebnost bo vnesla Marija Hedenik z novim impulzi in spoznanji, ki jih je doživela v Gvatemali. Skupina Bilčovščanov in organizatorji akcije Brat in sestra v stiski so februarja obiskali žene, kmete, šole in kooperative, ki jih podpirajo tudi Bilčovščani. Revščina, hvaležnost in dobra volja prebivalcev Gvatemale so v njej zapustili globok vtis, ki ga želi deliti s tečajniki postne skupine v Bilčovsu. 

Pred 22-imi leti je Mariji Hedenik prišla v roke knjiga o postenju. Ker je imela »vedno malo preveč kilogramov«, je preizkusila nasvete in bila je navdušena. Skupaj z Ani Reichmann se je v Solnogradu izobrazila za voditeljico postnih tednov in skupaj sta začeli ponujati postne tedne v Bilčovsu. Če je bila na začetku v ospredju teža, ki jo je hotela zmanjšati, je v teku let začela gledati na postenje drugače. »Nisem si mislila, kaj postenje vse premore. Sama sebe sem sprejela takšno, kakršna sem.« To spoznanje je za Marijo Hedenik pomembno in to vedno posreduje svojim tečajnikom in doda še drugo dimenzijo postnega časa: kakšen je moj odnos do sočloveka. Zase si trenutno najbolj želi tišine. Sprehodi v naravi, ki se ravno tako prebuja kot ljudje po dolgi zimi, so za Marijo Hedenik najlepši dar. 

Dolga leta je skupaj z Ani Reichmann vodila postne tedne in strogo sta navajali tečajnike na pomembne točke postenja: trije razbremenitveni dnevi, za začetek postnih dni pitje glavberjeve soli, klistiranje, pitje čaja, vode, čista zelenjavna juha, obkladki jeter in vsak večer srečanje v skupini. »Vsako srečanje sva z Ani natančno pripravili in oblikovali z besedili. Pri tečaju postenja v Kančevcih pa sta spoznali sproščeni pristop do sicer strogega šestdnevnega posta. Navdušil ju je nasvet: posti se in moli. To ji je dalo zaupanje, da Marija Hedenik danes kot izkušena voditeljica predstavi skupini tečajnikov način strogega posta na informacijskem večeru, obenem pa prepusti posamezniku, da po lastni presoji pristopa do posameznih točk postnega tedna. 

Skupni začetek postenja s pitjem glavberjeve soli in meditacija ustvari med tečajniki skupinsko zavest. Vsi se podajo na isto pot posta – da se odpovedo hrani. In ker je za Marijo Hedenik narava posoda energije, povabi tečajnike vsak popoldan v postnem tednu na sprehod. Kapelica pri Podgorjah, slapovi v bližini Velinje vasi in pot okoli Bilčovsa so kraji, ki jih obiščejo. Pot prehodijo v pogovoru, en del tudi v tišini, ki jo spremljajo Marijine meditativne misli. »Za zaključek pa jih povabim k sebi domov na čaj. Tam steče pogovor o doživljanju posta, o težavah in drug drugemu pomagamo z nasveti ali samo s tem, da si prisluhnemo in težava postane lažja.« Tečajniki se srečajo ob vsakem vremenu in se ob hoji povežejo z Bogom, naravo in svetom. Marija Hedenik jim stoji ob strani kot zvesta spremljevalka in v vseh vprašanjih in postnih težavah postreže z izkušenimi nasveti. Svetuje jim tudi, da po možnosti ob postenju hodijo le pol dneva v službo, »ker je postenje naporno, utrudi in tečajnik si lahko vzame čas, da gre v naravo in uživa vigredno sonce.«

Smrt sopotnice in prijateljice Ani Reichmann jo je močno prizadela in dolgo je oklevala in razmišljala o nadaljevanju postnih tednov. Zavest »Ani bi hotela, da nadaljujem« jo je vodila k nadaljevanju. In bolj kot kdaj prej je za Marijo Hedenik pomembna tišina, odpoved velikemu izobilju, v katerem živimo, in deliti z drugimi. Medtem ko je Marija Hedenik vodila prve tečaje brezplačno, danes zahteva honorar, ki ga v celoti prenakaže lačnim. »Lansko leto smo s koroško Caritas podprli lačne v Etiopiji in prejeli zahvalno pismo, ki ga želim pokazati tečajnikom.«

Letošnji postni skupini želi Marija Hedenik predstaviti Gvatemalo. Stisnilo jo je pri srcu, ko je videla revščino ljudi in je gvatemalski kmet gostom kljub revščini, ki jo je trpela njegova družina, ponudil kuhano koruzo. Ob gostoljubnosti so gostje osramočeno prisluhnili pripovedovanju kmeta. »Hvaležen sem Bogu, da sem dobil seme in bom posejal sojo, ki potrebuje manj padavin in vode kot koruza.« Te besede »hvaležen sem Bogu« so vsakič prevzele Marijo Hedenik, ko je na potovanju po Gvatemali srečala kmete, žene, šoferja avtobusa. Ob pripovedovanjih je spoznala, kako malo potrebujejo ti ljudje, da so hvaležni in srečni. »Srečo in zadovoljstvo jim prinaša vaška peč, v kateri dvakrat na teden pečejo kruh in niso več lačni.«

Kljub revščini so Marijo Hedenik prevzeli nasmejani ljudje, ki so izžarevali zadovoljstvo in hvaležnost. Ta doživetja želi posredovati tečajnikom, ki jih spremlja skozi postni teden. »Vsak od nas lahko doprinese svoj del, da bomo na svetu živeli bolj pravično in se zavedali, da smo vsi povezani kot ena velika družina.«

Micka Opetnik

 

 

Alternativni postni nasveti

Čas brez medijev

Povprečno 3 ure in pol na dan gledamo vsak večer televizijo. Poskusi postne tedne preživeti brez televizorja. Branje in poslušanje radijskih iger v udobnem stolu je prav tako zabavno. 

Čas brez mobilnega telefona

Vsakih par minut sežemo po mobilnem telefonu. Vprašajte se, ali je to potrebno. Zakaj ne bi za nekaj ur, pozneje za nekaj dni opustili tega giba?

Voda in post

Poskusi preživeti postni čas brez raznovrstnih pijač – pij samo vodo. Sicer pa se prehranjuj kot vedno. Vzemi vodo samo iz pipe, saj ima ta voda najboljšo kvaliteto. 

Post z manj mesa

Ni treba postnega časa preživeti radikalno brez mesa. Živeti nekaj tednov z nekaj manj mesa pa spremeni prehrambene navade. Zelenjava, raznovrstna žita in sadje bodo obogatili  jedilnik. 

Živeti brez plastike

Čisto zavestno se v postnem času izogibaj vsemu, kar je zavito v plastiko. Jogurt v kozarcu, sveže narezan sir in klobasa v papirnatem zavitku, zelenjava s tržnice ali od kmeta. Zavestno se odloči proti plastični vrečki. Pri nakupovanju pa ne pozabi na platneno vrečko ali košaro. 

Post pri avtu

V Avstriji vsakega petega otroka starši peljejo z avtom pred šolo. Na Koroškem je odstotek otrok, ki se z avtom pripeljejo pred šolo, 35 %. Avti staršev povzročajo pred šolo veliko prometa. Otroku s tem odvzamemo možnost, da se nauči pravilnega ravnanja v cestnem prometu. Če prehodijo otroci zjutraj pot do šole peš, so bolj zdravi, v šoli pa bolj pozorni. 

Post pri kupovanju 

Veliko stvari, ki jih kupimo, sploh ne potrebujemo. Moramo res imeti nov fotoaparat ali nov mobilni telefon – saj še stari dobro deluje. Pri vsakem nakupu v postnem času premisli – ali to res potrebujem?

Skozi postni čas brez avta

Ne more vsak iti v službo ali po opravkih brez avta. Vseeno premisli, kakšne alternative obstajajo. Javne prometne zveze so ena možnost. Skupna vožnja z enim avtomobilom na delovno mesto je drug način varčevanja. Je alternativa lahko tudi kolo?

Pripravila Micka Opetnik.