Hvala za vse, gospod škof!

V četrtek, 17. maja, opoldne je Vatikan uradno objavil novico: Alois Schwarz bo novi škof v St. Pöltnu. Uro kasneje je v St. Pöltnu potekala tiskovna konferenca, kjer je dosedanji škof, 77-letni Klaus Küng, pozdravil odločitev papeža Frančiška in škofu Aloisu Schwarzu izrekel dobrodošlico v škofiji St. Pölten: »Vesel sem, da bom lahko vodenje škofije predal v mlajše roke.«

Škof Schwarz, ki se je na poti iz Celovca v St. Pölten za krajši čas ustavil v molitvi v Marijinem svetišču Mariazell, je bil še posebej vesel naključja, da je bilo njegovo imenovanje oznanjeno v pričakovanju binkoštnega praznika. »To še potrjuje moje zaupanje v delovanje Svetega Duha,« je po imenovanju v prvi izjavi za javnost povedal škof Schwarz.

Na tiskovni konferenci je spregovoril o tem, da se je navezal na Koroško, posebej je omenil tudi slovenščino in svojemu nasledniku na srce položil skrb za dvojezičnost.

Na štirih straneh smo izbrali misli, ki so bile objavljene v Nedelji in jih je škof Alois Schwarz izrekel ob različnih priložnostih. Mnoge od njih so zgodovinske in bodo ostale med ljudmi, tudi ko bo škof Schwarz zapustil krško škofijo. Širok diapazon njegovega vodenja naše škofije kaže tudi na to, kako se je ozračje v deželi spremenilo na bolje. In zasluge za to ima tudi škof Alois Schwarz. 

Slavnostna umestitev škofa Aloisa Schwarza v St. Pöltnu bo 1. julija.

Škof Alois Schwarz Dobesedno

Popraviti krivico

Ob branju pričevanj mi je najbolj ostal v spominu stavek neke matere iz Roža, ki je po vsem, kar je pretrpela, ko je spet prišla domov, kot prvi stavek izrekla: Bog naj jim odpusti. Ta veličina, to zaupanje v božjo pravičnost sta me navdihnila, da sem začel razmišljati, kako na simbolni ravni popraviti krivico, ki so jo mnogi prizadeti občutili ob ravnanju Cerkve v tistem času.

škof Schwarz o ozadju odločitve, da izreče s strani Cerkve opravičilo koroškim slovenskim pregnancem

Prošnja za opravičilo

 

K velikim duhovnim in duševnim dosežkom prištevamo besede odpuščanja, ki so jih izrekli in živeli tisti, ki so se vrnili domov. Srečanje s sosedom, ki so pogledali stran, je bilo boleče, pripovedujejo. Nekateri izmed hudo preizkušenih ljudi, ki so se vrnili, so šli k sosedom, da bi jim podali roko, na novo začeli, brez očitkov, brez pričakovanj, da bi ponovno pridobili izgubljeno. Neka mati je rekla svojim otrokom: »Otroci, z nikomer nismo skregani. Lahko z vsemi živimo v miru«. »Bog, odpusti jim – Herr, verzeih ihnen,« so bile materine besede. To prošnjo za odpuščanje danes izrekam tudi za Cerkev. Kajti predstavniki Cerkve niso vedno ljudem izkazovali tiste pozornosti, ki bi bila primerna trpljenju. Tako vas naprošam: Odpustite tudi Cerkvi.

iz pridige na belo nedeljo, 15. aprila 2012, v celovški stolnici, ob obletnici izseljevanja koroških Slovencev

 

Verska zasidranost

Osebno pri obiskih župnij na dvojezičnem ozemlju vedno znova doživljam bogato kulturo in nezamenljiv zven jezika Podjune, Roža in Zilje. To me navdušuje. Posebej pa cenim tudi globoko versko zasidranost ljudi. To je za našo deželo s svojo versko zgodovino zelo pomembno.

zahvala ob podelitvi Einspielerjeve nagrade

 

 

Slovenščina ima posebno duhovnost

Poseben izziv zame bo,da sloovenska beseda ne bi prostona le v liturgiji, ampajk je tudi del vsakdanjika. To mi je zato tako potrebno, ker mi slovenščina zagotavlja posebno duhovnost, ki je v nemškem jeziku ni, in zato ne sme iti v izgubo. Pesmi Marija pomagaj ni mogoče zapeti v nemškem jeziku. Ta melodija zapeta v slovenskem jeziku ustvarja posebno resničnost in duhovnost.

ob 40-letnici Nemško-slovenskega koordinacijskega odbora

Nedelja ustvarja identiteto

Nedelja je najstarejši tednik koroških Slovencev in je kot dvojezičen časopis krške škofije izredno pomemben. Pri tem časopisu ne gre le za tedensko poročanje Cerkve na Koroškem, temveč gre za informacijo, ki ustvarja kulturo, oblikuje slog in zelo natančno posreduje to, kako je katoliška Cerkev soudeležena v sodobnem življenju. Časopis Nedelja je za Cerkev na Koroškem in za Cerkev v Sloveniji in sploh za dvojezično območje, kjer se govorita slovenščina in nemščina, prepotreben vir za stanovitnost, ki ustvarja identiteto.