Gostija je pripravljena
Svetovni ekumenski molitveni dan žensk 2019
Pridite, vse je pripravljeno
Pridite, vse je pripravljeno se glasi geslo letošnjega svetovnega ekumenskega molitvenega dneva žensk. Svetovni molitveni dan povezuje ženske različnih Cerkva, kultur in tradicij po vsem svetu. Vsako leto na prvi petek v marcu – letos je to 1. marec – se zberejo ženske v 170 državah sveta k molitvi. Ob tem spoznavajo življenje žensk v eni državi. Letošnja molitev in nabirka je namenjena ženskam v Sloveniji. Naslovno sliko letošnjega svetovnega molitvenega dneva je oblikovala slabovidna slikarka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic.
»Pridite, vse je pripravljeno« Besede iz Lukovega evangelija so povabilo in danes aktualne, prav tako kot nekdaj. Smo gostje, obenem pa tudi gostitelji. Kot taki smo vedno soočeni z mislijo: »Pridite, vsega je dovolj – za vse.« Postavlja se vprašanje, ali smo res pripravljeni deliti, odpreti se za drugega in ga razumeti? Gospod vabi na gostijo, podarja vsakemu to, kar potrebuje za življenje. Povabljeni pa nimajo časa, zanje so pomembne druge reči. Gostija je pripravljena. Zato povabi Gospod bolne in ljudi s ceste k mizi. Smo sprejemljivi za povabilo? Smo pripravljeni koga povabiti. Se prepustimo novostim brez strahu?
Ob svetovnem ekumenskem molitvenem dnevu žensk so letos v ospredju ženske iz Slovenije. Poleg predstavitve Slovenije kot majhne države s krasnimi naravnimi lepotami so predstavljeni projekti, ki se posvečajo ljudem na robu družbe. Podporo prejmejo ženske in dekleta, ki v svoji okolici ne prejmejo podpore. To so ženske kot Marjeta, Mojca, Marija, Ema in Nataša. Vse spregovorijo o svojem težavnem vsakdanu.
O teh povabljenih pripovedujejo ženske iz Slovenije v liturgiji za svetovni ekumenski molitveni dan. Čeprav se je od osamosvojitve Slovenije leta 1991 veliko spremenilo v državi, še vedno obstajajo revščina, socialna nepravičnost in izobčenje. Štiri slovenske socialne projekte bodo podprle ženske z vsega sveta ob molitvenem dnevu.
V ustanovi »Planina« prejmejo fantje in dekleta podporo, da premostijo težke izkušnje spolne in telesne zlorabe v okviru lastne družine. »Planina« je edina ustanova v Sloveniji, ki deluje po pedagoško-medicinskem modelu in tako pomaga otrokom in mladostnikom iz obrobnih skupin.
Drugi projekt je ustanova »Pelikan«, ki jo je ustanovila leta 1998 slovenska Karitas. V materinski hiši najdejo zavetišče ženske v težkih situacijah, ki zase in za svoje otroke iščejo varen kraj. V 80-ih letih so v Sloveniji ustanovili SOS – klic v sili za ženske in otroke. Projekt vsem ženskam in otrokom, ki so doživeli nasilje, nudi individualno podporo in varnost. Četrti projekt, ki ga podpira svetovni molitveni dan, je namenjen društvu »Ključ«. Slovenija je tranzitna in ciljna dežela za trgovino z ljudmi. V deželo privabijo ženske z delovno ponudbo. Ponujajo jim delo plesalke ali natakarice. Ko so ženske v deželi, jih prisilijo v prostitucijo. Društvo Ključ podpira prizadete, jim svetuje, jim nudi zasilne prenočitve in spremstvo k policiji in na sodišče.
Naslovno sliko letošnjega svetovnega molitvenega dneva je oblikovala Rezka Arnuš, po rodu Belokranjka, ki danes živi v Dolenjskih Toplicah. Slikarka je zaradi slabovidnosti morala zapustiti svoj poklic kot fizioterapevtka in se z upokojitvijo posvetila slikanju in si osvajala različne tehnike. Čeprav je njen vid omenjen na 5 % vida, že 18 let slika. Udeležila se je številnih slikarskih delavnic in je danes članica raznih umetniških združenj. »Slikam tisto krajino, ki me je zaznamovala in jo nosim v srcu. Videti je ne morem več, žar tistih lepih barv pa imam še vedno v srcu.« Svoje slike je Rezka Arnuš razstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah in prejela zanje številne nagrade. Leta 2013 je na razstavi slepih slikarjev v Firencah prejela prvo nagrado.
»Slikam tisto krajino, ki me je zaznamovala in jo nosim v srcu. Videti je ne morem več, žar tistih lepih barv pa imam še vedno v srcu.«
Rezka Arnuš
Ob svetovnem ekumenskem molitvenem dnevu je ustvarila naslovno sliko in jo razdelila v tri dele: V zgornjem delu so ženske v slovenskih narodnih nošah. V sredini je okrogla pogrnjena miza in na njej vse potrebno za gostijo: grozdje, orehova potica in nagelj. V spodnjem delu je naslikala brezdomko z otrokom, slepo žensko, invalidno gluho osebo in spastično deklico. Vsi se veselijo povabila – tisti, ki jim gre dobro, in tisti v stiski. V sliki se odraža njena pozitivna drža do življenja – kljub slabovidnosti so njene slike živahne in slikovite. Ob svetovnem ekumenskem molitvenem dnevu razstavlja slikarka Rezka Arnuš svoje slike na Dunaju v Otto Maurer centru še do 12. aprila.
Tudi v nekaterih dvojezičnih farah bodo ženske obhajale svetovni ekumenski molitveni dan.
Micka Opetnik
Na naslednji povezavi lahko preberete tudi pogovor z Rezko Arnuš: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/56bdc82b5438e/skoraj-slepa-slikarka-rezka-arnus-brati-ne-morem-vec-slikam-se-vedno