Pred petimi leti sta poskusila, kako je, če skupaj igrata na harfi in harmoniki. Klara Kuchling igra harfo, njen brat Adrian pa diatonično harmoniko. Pred enim letom se jima je pridružila še sestrična Johanna Stornig, ki igra prečno flavto, in tako včasih nastopajo kot trio največkrat pa kot duet. Vsi trije obiskujejo glasbeno šolo v Velikovcu TonArt. Klara igra 10. leto harfo pri učiteljici Mileni Paulič, Adrian pa 8. leto diatonično harmoniko pri Erdmanu Hudeju. Pa si oglejmo, zakaj sta se Klara in Adrian odločila prav za ta inštrumenta, kaj jima pomeni glasba in katera je njuna največja želja.

Zakaj igraš prav ta instrument?
Klara: Ko sem bila še otrok, sta sosedovi deklici igrali harfo in ta inštrument me je navdušil. Zvoki harfe so nekaj posebnega, z njo lahko igram najrazličnejšo glasbo. Harfa je lep in miren inštrument, ki ga ne igra veliko ljudi, po notnem obsegu pa je podoben klavirju.

Adrian: Ker je igral moj starejši bratranec tudi harmoniko in ker mi je bila kot inštrument enostavno všeč.

Kakšnega pomena je glasba v tvojem življenju? Ali tudi še kje poješ?

Klara: Glasba je zame bistvena v življenju, brez glasbe pri meni ne mine noben dan. Rada poslušam glasbo, pojem pri Lipovem cvetu in pri okrajnem mladinskem zboru v Velikovcu (Bezirksjugendchor) in pri šolskem zboru Slovenske gimnazije.

Adrian: Glasba je zame pomembna, ker me pomiri in lahko sam ob tem uživam. Pojem pa še pri Lipovem cvetu v Velikovcu.

Komponiraš ali pišeš kake pesmice?

Klara: Na harfi rada skušam zaigrati po posluhu svoje najljubše pesmi in melodije ali pesmi iz svojih najljubših filmov.

Adrian: Ne.

Je življenje kaj drugače, kadar vadiš ali nastopaš s svojim inštrumentom?

Klara: Zavedam se, da ljudje radi poslušajo mojo/našo glasbo in to je tudi zame vedno poseben trenutek, ko jih lahko razveselim s tem.

Adrian: Z igranjem harmonike lahko razveselim druge in ob tem dodatno uživam.

Se spominjaš kakega posebnega nastopa in zakaj?

Klara: Najbolj sem do sedaj uživala ob nastopih pri raznih družinskih praznovanjih, kot so poroka, krst, rojstni dnevi. Igrala/igrali pa sva tudi že v domu za ostarele, pri mašah in seveda pri raznih koncertih; večkrat že v Domu prosvete v Tinjah.

Adrian: Moj najlepši nastop doslej je bil lani skupaj s sestro in sestrično ob adventnem koncertu v domači cerkvi na Želinjah. Nastopi so redni v glasbeni šoli v Velikovcu, igral sem pa tudi že ob veselicah, rojstnih dnevih ali poroki. Nastopil sem večkrat v Domu prosvete v Tinjah, pri sv. mašah, v domu za ostarele ali letos v muzeju na prostem pri Gospe Sveti.

Katera je tvoja najljubša pesem?

Klara: Trenutno mi je najbolj všeč klasična francoska glasba, ki jo igram skupaj s sestrično Johanno (prečna flavta).

Adrian: Ena mojih najljubših pesmi je Avsenikova »Te pa ti kou vredi, kar dol se usedi«, trenutno pa rad igram venček koroških poročnih plesov.

Kaj je v življenju zate pomembno?

Klara: Da tu pri nas udobno živimo v dobro razviti državi in ne v pomanjkanju kakor v nekaterih drugih, manj razvitih predelih sveta.

Adrian: Da lahko tukaj na Koroškem živimo v miru.

Kaj te jezi?

Klara: Da je na svetu toliko vojn in terorja, ki ljudi ogrožajo in spravljajo v obup, jih preženejo z njihovih domov in se morajo podati na nevarno pot v negotovost, včasih pa celo v smrt.

Adrian: Da mi ljudje sami uničujemo svet in se tega ne zavedamo prav ali pa nam je vseeno.

Tvoja največja želja?

Klara: Da bi se grozne vojne končale in bi ljudje med seboj lahko živeli v miru.

Adrian: Da bi ljudem na svetu uspelo živeti bolj v miru.