Organisation / Organizacija

Nedelja

Da bi pridelovali vse, s čimer nas zemlja hrani in oskrbuje

Njiva zemljanov

»Vsi bomo morali spremeniti svoje življenjske in s tem tudi prehranjevalne navade, in sicer ne jutri, temveč takoj,« pravi Danilo Katz, ki je podpredsednik društva Njiva zemljanov. Nov projekt Njiva zemljanov ljudem omogoča, da na polju, velikem 200 m2, v Šmihelu pri Pliberku nasadijo razno zelenjavo in sadje. Začel se je na pobudo Birgit Liesing, ki je zanesljiva svetovalka pri načrtovanju in izvajanju občinskih in deželnih projektov.

Na službenem potovanju v Berlinu je Birgit Liesing sodelovala pri projektu, imenovanem Weltacker 2000 m2, in bila tako navdušena, da je Danila Katza vprašala, ali bi bilo mogoče izvesti podoben projekt v Šmihelu. Danilo je bil takoj navdušen in o dogodku pravi: »V najkrajšem času nam je uspelo sestaviti zelo heterogeno skupino zainteresiranih in že kmalu smo ustanovili dvojezično društvo z imenom Weltacker/Njiva zemljanov. Domači župnik Slavko Thaler nam je dal v zakup lepo zemljišče, kjer smo letos aprila z velikim praznikom proslavili odprtje Njive zemljanov«.

Njiva zemljanov je prava šola za življenje.

Od začetka naprej je v društvo vključenih mnogo navdušenih oseb, ki bi druge ljudi rade ozaveščale o nujnosti ukrepanja proti podnebnim spremembam. Poleg Birgit Liesnig in Danila je v društvu še Štefan Merkač, ki kot ekološki kmet in zagovornik biotske raznolikosti doprinese mnogo znanja na biološkem področju. Predsedniško vlogo je v društvu prevzela podjetnica Elke Obertausch, člani društva pa so poleg drugih še ekološki kmetje Milica in Martin Jernej ter Klaus Tschaitschmann. Od ustanovitve naprej so v društvo vključeni še Ulrike Wagner in Thomas Silmbroth, lastnika Werkhofa Bistrica, predsednica odbora za socialne zadeve, izobraževanje, družine, zdravje in generacije, Maria Marschnig-Hober, pedagoginja Andrea Ferk in mnogi drugi.

Prvotni cilj tega projekta in tudi projekta v Berlinu je globalna distributivna pravičnost. Trenutno na Zemlji živi približno 8 milijard ljudi in na svetu je na razpolago 1,5 milijarde hektarjev obdelovalnih površin. Če ti dve števili delimo, dobimo površino, ki jo lahko vsak posameznik porabi, in sicer je to približno 2000 m2. Ideja za tem je, da naj bi na teh 2000 m2 pridelovalo vse, s čimer nas lahko zemlja hrani in oskrbuje. V Šmihelu so se odločili za manjšo obdelovalno površino, torej le 200 m2. Danilo Katz pravi, da je »Njiva zemljanov projekt ozaveščanja in izobraževanja«. Ob tem poudarja: »Mislim, da se medtem vsi zavedamo, da bomo morali spremeniti svoje življenjske in s tem tudi prehranjevalne navade, in sicer ne jutri, temveč takoj. Ozaveščanje v zvezi z ločevanjem odpadkov nam je pred desetletji v prvi vrsti uspelo prek otrok. Izobraževalne ustanove so s pomočjo močnih partnerjev dajale impulze, ki so navsezadnje dosegli tudi starše in stare starše. To nam bo uspelo tudi pri zdravi ekološki prehrani. Torej so otroci res naša bodočnost in tega se v našem društvu dobro zavedamo.«

Na polju v Šmihelu lahko pomaga vsak. Gre za prostor, kjer so dobrodošle osebe vseh generacij in poklicnih smeri. Velik del projekta pa so otroci in mladi. Danilo Katz kot ravnatelj v najrazličnejše projekte že od začetka naprej vključuje šmihelsko ljudsko šolo. »Na naši šoli že zelo dolgo in redno izvajamo zdravstvene projekte. Deloma to poteka v sodelovanju z domačimi društvi, pogosto pa tudi z občino in deželo,« pojasnjuje. Zaradi tega se je odločil, da bodo močno vključeni tudi v projekt Njiva zemljanov. »Naša in tudi sosednje šole so od vsega začetka vključene v ta projekt in so otroci nasadili skoraj vsa drevesa in grmovnice. Tudi rastline na mini njivi, kjer na 200 m² raste vse, kar potrebujemo za prehrano in življenje, so v glavnem nasadili otroci iz šol, vrtca in jasli. V bodoče bodo otroci zalivali in negovali rastline in iz njih pridelovali razna živila. Njiva zemljanov je prava šola za življenje,« poudarja. To znanje pa dobijo predvsem od starejše generacije, ki je zaradi svojih izkušenj zelo pomemben del društva.

Njiva zemljanov je kraj za izobraževanje in kulturo. Poleg same njive je društvu pomembna tudi ponudba raznih kulturnih prireditev in delavnic. »Delavnice so zelo raznolike in želimo z njimi nagovarjati različne ciljne skupine,« je dejal Danilo Katz. Med drugim so organizirali srečanje s televizijsko kuharico Saro Wiener, ki je bila izredno navdušena nad projektom. Prav tako vabijo na skupen zajtrk in na druge prireditve. »Pred kratkim smo na njivi želi prvo pšenico in naš ekološki kmet Martin Jernej je sodelujočim ob žetvi s srpi in kosami posredoval informacije o določanju zrelosti in merjenju vlage. Ob sobotah vse zainteresirane vabimo tudi na zajtrke, kjer sodelujoči ob sproščenem klepetu in kavi plevejo in obenem spoznavajo številne rastline in zelišča. Poleg tega je naša članica Milica Jernej izvedla že celo vrst navdušujočih delavnic za šole in vrtce. Vsi z velikim navdušenjem sodelujejo v našem povezovalnem večgeneracijskem projektu, v načrtu pa imamo tudi druge kulturne prireditve in še več sodelovanj z drugimi podobnimi iniciativami,« je dodal Danilo Katz.

Od začetka naprej je v društvo vključenih mnogo navdušenih oseb, ki bi druge ljudi rade ozaveščale o nujnosti ukrepanja proti podnebnim spremembam.

Za prihodnost Njive zemljanov imajo tudi nekaj novih idej in želja, kot pravi Danilo. »Želim si, da bo naše društvo še naprej raslo tako, kot na naši čudoviti njivi rastejo in uspevajo številne rastline. Ta projekt ima še ogromno skritega potenciala in sem prepričan, da bo v bodoče sprožil tudi številne sinergijske učinke. V majhnem želimo izboljšati naš svet in prispevati k temu, da bodo bodoče generacije bolj vestno ravnale z naravo in resursi, ki jih nudi naša zemlja.«

Brina Kušej