SREČA(nje) Boga in človeka

Da smo spremljani in varovani od Boga – to je prišlo v zavest otrokom in udeležencem oratorija v Dobrli vasi. Z bogoslužjem se je zaključil poletni teden, ki je v župniji potekal že šestič. Otroci so se srečali, učili, zabavali in molili. V središču tedna na kampusu AdFontes je bila prilika o izgubljenem sinu. V ospredju je bilo tudi tokrat srečanje Boga in soljudi. Boga so srečevali v naravi, čutili v srcu in videli na obrazih drugih.

Letos so bili otroci in mladi iz župnije Dobrla vas in okolice povabljeni na šesti poletni teden pod geslom Oratorio. Poletnega tedna v kampusu AdFontes se je udeležilo 51 otrok. Tema poletnega tedna je bila svetopisemska zgodba o izgubljenem sinu. Program je bil pester in razburljiv, v ospredju pa je bilo srečanje z drugimi in srečanje Boga.

Otroci med šestim in štirinajstim letom starosti so zelo uživali. Vsak dan je bil posvečen odlomku iz svetopisemske prilike o izgubljenem sinu (Lk 15,11-32). Tako so otroci na dvo- in večjezičnem srečanju spoznali priliko z vsemi čuti in v molitvi. Hodili so na pohode, peli, se igrali, kurili ogenj, molili, kampirali na prostem in pekli na žaru. V smislu inkluzivnega življenja so preživeli skupen čas tudi z osmimi prebivalci iz hiše, imenovane Jožef, ki je vključena v kampus AdFontes. Tudi Katoliška mladina je oblikovala en dopoldan. V raznih delavnicah so otroci spoznali tudi glasbila, kot sta na primer violina in harmonika. Kako prijetno je bilo, je mogoče slišati iz otroških ust, saj so se otroci počutili zelo dobro in imeli lepa srečanja s prijatelji in tudi z Bogom.

Neva Pucher (10), Dobrla vas:

Fletno je bilo. Srečala sem prijateljico, ki je že dolgo nisem videla. Boga sem srečala pa v svojem srcu. Vsakemu priporočam, da se udeleži oratorija. Lepo je, ker se veliko igramo in govorimo drug z drugim in tudi skupaj molimo in pojemo.

Lea Hobel (8), Dobrla vas:

Taborili smo, se ukvarjali z ročnimi deli in peli. Najbolj smešen del je bil boj z vodo. Naučila sem se veliko o izgubljenem sinu, o tem, kako je odšel od doma in spet prišel nazaj k očetu. Moje najlepše srečanje na oratoriju je bilo s prijateljico. Dolgo sva bili skregani, sedaj sva se spet spravili. Bog je bil tudi vedno zraven.

Alina Beck (8), Žitara vas:

Spoznala in srečala sem nove prijateljice in Boga. Bog je bil vedno pri meni, ker ga vedno čutim v srcu.

Simon Sturm (11), Mokrije:

Jaz sem srečal stare prijatelje. Sodeloval sem že petkrat. Vse je bilo res fajn. Najbolj se mi je pa dopadlo, ko smo se kopali v Železni Kapli. Imam vtis, da me Bog vedno spremlja. Vseeno je, kje sem. Vedno je pri meni. Čutim, da sem varovan od Boga!

Selina Kampusch (14), Dobrla vas:

Teden je bil zelo lep. Bilo je zelo luštno. Vesela sem, da sem po štirih letih spet srečala prijateljice in prijatelje. Skupen čas je bil zelo lep. Zelo sem uživala. Vedno imam čas zanje in za Boga.

Društvo Oratorio (www.oratorio.at) se že skoraj deset let trudi za srečanje ljudi z Bogom. Vsako leto je na programu tudi teden za otroke in mladino. Christina Santoro-Sienčnik, profesorica na Slovenski gimnaziji, je ena izmed njegovih podbudnic: »Želimo živahno in osvežujoče živeti svojo vero ter si prizadevati za zelo oseben odnos med ljudmi in z Bogom. V počitniškem tednu vsem sodelujočim ter prebivalcem hiše Jožef, ki so tudi na kampusu, omogočamo srečanja z drugimi ter globoko iskanje Boga in srečanje z njim.«

Cristina Santoro-Sienčnik je imela možnost pridobiti to življenjsko izkušnjo na oratoriju milanske škofije. Odraščala je v močni skupnosti, ki jo je vodil božji duh, pozneje pa je lahko dejavno služila mlajšim in skupnosti. Dinamično, toplo in strastno življenje na italijanskih oratorijih je tudi Stefana Sienčnika med enoletnim študijem v Italiji tako navdušilo, da ga ta fascinacija ni nikoli zapustila.

Prebudilo se je hrepenenje, ki je hkrati poslanstvo in ki ga želimo graditi skupaj: pomagati razvijati kraj, kjer lahko ljudje vseh starosti iščejo, živijo in praznujejo božje kraljestvo!

V nekdanji kmetijski šoli v Dobrli vasi, iz katere je nastal kampus AdFontes, so se te sanje lahko uresničile. Mnogi so molili, da bi se na tem kraju prebudilo krščansko duhovno središče. Majhna skupina (Nadja in Bernhard Wrienz, Sonja in Gerhard Mischitz, Silvia Likar, Cristina Santoro-Sienčnik in Stefan Sienčnik) se je začela vsak petek ob 20. uri srečevati na skupnih molitvah v kampusu AdFontes.