Župnik Hanzej Dersula je v nedeljo, 13. septembra, v svoji fari pozdravil tri rojake, Rujone, vse tri duhovniške jubilante. Matthias Hribernik, ki bo biserno mašo obhajal decembra, je bil tokrat slavnostni pridigar za prav tako biseromašnika Leopolda Silana in srebrnomašnika Hanzeja Rosenzopfa. Z njimi so se veselili tudi Valentin Gotthardt, Jože Valeško in Jože Kopeinig.

Matthias Hribernik je v pridigi izrazil veselje, da sta oba, Silan in Rosenzopf, z velikim veseljem in zanesljivostjo ter božjo pomočjo dobra duhovnika. Zahvalil se jima je za vse njuno delo in za to, da sta se odločila za duhovniški poklic. Hribernik se je spomnil mnogih molivk in molivcev ter duhovnikov iz Rude in Št. Petra na Vašinjah, ki so soboto za soboto romali na Lisno goro, da bi izprosili duhovne poklice. In res – iz teh dveh far jih je kar nekaj. Hribernik se je navezal na evangelij. Jezus gre pred nami, mi pa gremo za njim. To velja tudi za duhovnike. Izpostavil je, kako lep je duhovniški poklic, kako lahko človeka izpopolni. Jubilanta to izžarevata. Pa še nekaj jima je skupno – oba veliko pozornost polagata spremljanju umirajočih in njihovih svojcev.

Leopold Silan, ki je obhajal biserno sv. mašo, je bil posvečen 2. julija 1961, prav na godovni dan svoje mame. Njegove duhovniške postaje so bile Grabštanj, Velikovec, Št. Vid ob Glini, Kostanje, Pokrče in Šmihel. V vseh je zapustil mnogo sledi. V Dolini je zaslužen za obnovo Marijine romarske cerkve. Ta cerkev je postala priljubljena avtocestna cerkev, maja 2000 jo je blagoslovil škof Egon Kapellari. Dolina je njegova srčna zadeva, prav tako pa tudi obhajanje sv. maše v bolnišnici elizabetink in pomoč v župnijah po vsej južni Koroški.

Hanzej Rosenzopf je posebej poznan po delu z mladimi. Tudi v svojem nagovoru pri slovesni sv. maši na Rudi se je najprej zahvalil ministrantkam in ministrantom: »Lepo, da ste tukaj.« Spominjal se je časov, ko je bil še sam ministrant in je iz Podgore hodil peš k sv. maši na Rudo. Tako je počasi v njem rastla želja po duhovništvu. V Slovenski gimnaziji je srečal salezijance. Razmišljal je, ali bi postal škofijski duhovnik ali redovnik. V tistih časih jih je Jugoslavija povabila na maturantsko potovanje in prav po zabavi v Ljubljani se je odločil, da bo vstopil k salezijancem in odšel na študij v Ljubljano. Salezijanci so posebej povezani z Marijo. »Lepo je, da ravno danes praznujemo praznik Marijinega imena. Tudi sam kot drugo ime nosim ime Marija.« Marijina priprošnja ga spremlja že celo življenje. Na Marijin praznik, 8. septembra, je pred mnogimi leti v Ljubljani srečal sestro iz reda Marije Pomočnice, ki mu je odprla vrata v Afriko. Dve leti kasneje se je s skupino mladih podal v Angolo. Posebej sta mu ostala v spominu skupnost in obhajanje svete maše, kjer se zelo močno občuti veselje. Hanzej Rosenzopf v društvu Iniciativ Angola z mladimi pomaga mladim, je direktor Missio Koroške, vodja referata za misijone in razvojno sodelovanje, župnik v Št. Primožu in veroučitelj. Svoj nagovor je zaključil s spodbudnimi besedami: »Nismo sami. Z nami je Bog, ki nam vsak dan govori: Ne boj se, s tabo sem, ljubim te.«

Leopoldu Silanu so v nedeljo prebrali voščilo, ki sta mu ga namenila škof Marketz in emeritirani škof Kapellari. Hanzej Rosenzopf je svojo srebrno mašo že julija slovesno obhajal v svoji fari Št. Vid v Podjuni, kjer so mu čestitali in se zahvalili tako faranke in farani kot društva v kraju.

Mateja Rihter