Organisation / Organizacija

Nedelja

Bernarda Fink in Marko Fink o nagradah

Dobitnika letošnjega Prešernovega sklada po veliki slovesnosti ob Prešernovem prazniku

Piše Marija Gruškovnjak

Prešernovi nagrajenci:  Zorko Simčič, Bernarda Fink in Marko Fink (z leve) (© Foto: Tatjana Splichal)
Prešernovi nagrajenci: Zorko Simčič, Bernarda Fink in Marko Fink (z leve) (© Foto: Tatjana Splichal)

Skupaj v prvi vrsti so trije, ki so se po letu 1991 vrnili iz Argentine v domovino svojih staršev: Prešernov nagrajenec pisatelj Zorko Simčič in z njim Bernarda Fink Inzko in Marko Fink, nagrajenca Prešernovega sklada, za zgoščenko slovenskih samospevov Slovenija. Zgoščenko lahko kupite v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.

Bernarda Fink: »Ne delam za nagrade. Ko pa me je doletelo letos, da sva bila za skupno delo z Markom, posvečeno slovenskemu samospevu, izbrana za nagrajenca, ne morem drugače, kot da mislim na starše in njihovo generacijo, ki jih je doletela grenka usoda izgnanstva.
Slovenija, za katero so oni bili skozi 46 let »izdajalci«, podaja nama priznanje za širjenje slovenske kulturne dediščine ... po nas, na neki način daje priznanje tudi njim in njihovi ljubezni do domovine.
Kaže, da je mogoče marsikaj bolje in hitreje izraziti na področju kulture kot pa politike.
Dan bom ohranila v močnem spominu. Ne živim v Sloveniji, bila pa sem med slovenskimi umetniki, ena izmed njih, čeprav sem geografsko večinoma daleč ...«

Marko Fink: »Obvestilo o nagradi me je razveselilo, ker vidim v tem dogodku triumf sloven­ske glasbene ustvarjalnosti, triumf slovenskih pesnikov in tudi triumf vseh Slovencev, ki delamo na področju kulture doma in po svetu. Ta plošča izdana v Franciji pri znameniti založbi Harmonia mundi, je sedaj dostopna široki svetovni publiki in ljubiteljem samospeva. Upam, da bo Slovencem utrdila zavest, da je naša glasba dobra in kvalitativno primerljiva z glasbo drugih evropskih narodov.
Srčno želim, da bi bilo takih projektov še veliko in da bi mladi pevci, ki prihajajo za nami, naredili še korak naprej na tej poti.
Povedati je treba tudi, da je plošča nastala na pobudo moje sestre Bernarde, ki zelo produktivno sodeluje s to francosko založbo. Hvaležen sem ji, da me je povabila k soustvarjanju.
Spomin na lanske koncerte okoli praznika slovenske kulture po Sloveniji je še vedno živ, predvsem zaradi odmevov s strani publike, ki so našli v tej vsebini koncerta, idealno obliko počastitve slovenske kulture in poklona vsem ustvarjalcem, ki so delali pogosto v zelo težkih pogojih. Ustvarili so dobrine univerzalne vrednosti.«