Marjeta Angerer Guggenberger ustvarja že 30 let slike na telesu. Ob svoji 30-letnici kot modna ustvarjalka je izdala knjigo, v kateri v izbranih fotografijah predstavlja svoje delo. Knjigo »Images« imenuje »eno najdebelejših vizitk« in »ključ do novih projektov«. Svoj atelje »Futura design« v Celovcu ima blizu stolnice. Stolpa ne vidi. Med blagom včasih sliši zvonjenje s stolpa, ko sprejema stranke ali razmišlja o novih kombinacijah barv. Vmes pa stavek: »Slišati z očmi, videti z ušesi in brati s kožo«. Za boljše razumevanje njenih oblek morda še trije namigi: so prispodoba za vodo, za seno na njivah, lahko so pa tudi deli drevesa. 

Vaše delo je ustvarjanje mode. Ste si kdaj želeli za nekaj časa pozabiti, znova in vedno znova ustvariti nekaj novega?

Marjeta Angerer Guggenberger: Poskus takega razmišljanje je že bil tu. Vendar zame tako razmišljanje ni mogoče. Z mislijo na modo grem spat in z njo vstajam. Imam ideje za pet življenj. Nekoliko to razmišljanje ustavim, kadar grem spat in še takrat sanjam o modi. Tega razmišljanja skoraj ni mogoče ustaviti. To je moj blagoslov in prekletstvo hkrati. To je stalno lovljenje ravnotežja med hotenjem in zmogljivostjo življenju ohraniti določeno kakovost. Enostavno tako je in to tudi potrebujem. 

Zakaj ste se odločili za delo, ki mora stalno odločati med barvami, blagom in oblikami, ki so nazadnje unikatne skulpture iz blaga?

Marjeta Angerer Guggenberger: Ne ugotavljam le sama: ustvarjalni ljudje in umetniki ne morejo drugače. Med temi osebami sem tudi sama. Preprosta razlaga je – ne morem drugače. To, kar si predstavljam, moram izvesti. Moj poklic je del konjička. Zato sprejmem tudi vse slabe strani tega dela, ki mi je v veliko zadovoljstvo. Drugačnega življenja si ne znam predstavljati. Zadovoljna sem s tem, kar se godi v tem trenutku in kar se je zgodilo v preteklosti. Nešteto vizij nosim s seboj in te želim uresničiti. To, kar sem storila včeraj, je preteklost. Sicer se veselim ustvarjenega, vendar mislim že na naslednjo obleko, tik za tem že spet na drugo … Tega nikdar ni konca. 

Kdaj je čas za zadovoljstvo nad ustvarjenim?

Marjeta Angerer Guggenberger: Kot modna oblikovalka sem izredno srečna, če doživim in občutim, kako zelo zadovoljni so ljudje, ki sem jim ponudila svoje sposobnosti in moči, ki nikakor ne odgovarjajo stereotipom in jih tudi ne želijo krepiti. 

Blago in beseda. Kakšen je vaš odnos do blaga, ki oblači ljudi, in kakšen do besed, ki ste jih zbrali v pesmih?

Marjeta Angerer Guggenberger: Blago je del mojega poklica in začne svoje življenje z osebami, ki sem jih oblekla. Življenje blaga se začne zame že takrat, ko ga kjerkoli na svetu odkrijem. Nekaj bo že iz tega, si takrat mislim. Imam toliko blaga, da bi lahko odprla dve trgovini z blagom. Ampak tega nočem, ker sem preveč ljubosumna. Raje hranim blago in ko pride pravi čas, to blago prinesem do ljudi in jim ga prikrojim. Moje zbrano blago najde prave ljudi. Največkrat so to osebe, ki jih desetletja poznam, vem, kako razmišljajo in tudi čutim, katera barva, katero blago s kakšno površino je primerno samo zanje. To dela moje delo za dimenzijo bogatejše. 

Tudi besede me najdejo. Največkrat v tihem razmišljanju in pisanju. Lastno mišljenje želim obogatiti s tujim. Zato odhajam že leta dolgo tudi na univerzo, ker mi to veliko pomeni in je bila le tako mogoča pot, ki sem jo šla in jo še hodim. Izobraževanje ni samo nabiranje znanja, temveč je razvijanje osebnosti. Je že res, da imam zbrane pesmi, ki sem jih pisala. Toda zaenkrat čas še ni zrel, da bi za nekaj trenutkov stopila v središče življenja besedila, prekrita nekje med blagom. Pisanje potrebuje mir in čas – tega mi trenutno primanjkuje. Takoj, ko bom imela občutek, da lahko besedila z dodajanjem in črtanjem lahko dvignem na raven, s katero sem zadovoljna, se bom tega lotila. 

Še enkrat blago. Kje ga najdete ali kako vas najde?

Marjeta Angerer Guggenberger: Moj svet je svet blaga. Če grem na potovanje, imam pri sebi poseben denar za blago. V mestih, kamor grem, iščem trgovine z blagom in izdelovalce blaga. Vedno se vračam s kakim blagom. To so moji suvenirji, s katerimi si prinašam domov del sveta in mu vdahnem novo življenje. To je zame inspiracija in zadovoljstvo. Z blagom prinašam domov barve, oblike in globino. Moje najljubše blago izžareva v barvah in strukturah površine. Ljubim blago z umetniškimi tiski, blago z vezeninami, ki spominjajo na estetiko prejšnjih stoletij. Čutnost se vedno bolj izgublja. Želim jo nazaj. To lahko uspe tudi z blagom. Blago na telesu je slika, je besedilo in je skulptura.

Več informacij o delu Marjete Angerer Guggenberger najdete v knjigi Images (fotografije Stefan Reichmann, obleke predstavlja Milena Koren) in na spletu: magfashion.at.

Vincenc Gotthardt