Že nekaj mesecev nas spremlja pandemija koronavirusa, velik izziv za vsa področja našega življenja in udejstvovanja, še posebej za naše odnose ter družbeno življenje.

Navajeni smo druženja v skupnosti, skupnih srečanj in praznovanj, še posebej farno življenje odlikuje skupnost.

Treba je bilo in bo še potrebno opustiti oziroma spremeniti marsikatero navado, šego, treba je iskati nove pastoralne možnosti in ponudbe. Pri vsej kreativnosti pa je pomembno, da ne pozabimo na molitev, na Boga.

V Jezusu Kristusu imamo dobrega pastirja, ki nam tudi v težkih časih daje orientacijo, ki nam je zgled, kažipot in upanje za našo življenjsko pot. On je naš pastir, ki nas spremlja in ljubi, ki nas pozna po imenu. Jezus nas vabi, da mu povemo svoje skrbi, da prisluhnemo njegovi besedi in se tako še bolj povežemo z njim. Izkušnjo, da mi hoče kdo dobro, da je tu nekdo, ki me pozna, ki skrbi zame, mi prisluhne in pomaga, si vsak izmed nas želi – še posebej v kriznih situacijah.

V zadnjih tednih in mesecih sem v šmihelski fari doživljal tudi dobre, spodbudne pobude.

Zelo sem se za velikonočne praznike razveselil sporočil nekaterih faranov, kako so doma v krogu družine na novo odkrili molitev in skupno praznovanje – hišno cerkev. Ta praksa molitve doma bo tudi duhovno poglobila naša praznovanja v farni skupnosti.

Sploh pa sem čutil večjo duhovno povezanost med seboj pa tudi pozornost do sočloveka.

Neki moški mi je povedal, da mu je ta čas podaril tudi možnost za spravo v odnosu, ki ga je že dolgo mučil.

Spet drugi so ponudili pomoč za nakupe in druge obveznosti, se po telefonu pogovarjali z ljudmi, ki so sami in stari.

V farnem svetu smo ustanovili WhatsApp skupino in si tako lahko delili informacije, spodbude, skrbi in pa tudi smeh.

V lepem spominu imam birmo v šmihelski fari. Sam sem smel v imenu škofa podeliti domačim birmancem zakrament svete birme. Ni bilo tistega spektakla, ki smo ga včasih navajeni, bilo je zelo lepo in osebno družinsko praznovanje. Podobno tudi praznik prvega obhajila, ki je potekal v dveh skupinah.

Tudi vsa žegnanja v poletnem času smo slovesno praznovali, seveda pa v manjšem krogu.

Za adventni čas ravno pripravljamo akcijo »adventno okno«.

Vsi farani so povabljeni, da v adventnem času okrasijo okna, vhodna vrata hiš in stanovanj, zidove in plotove z adventnimi in božičnimi motivi ter svetopisemskimi besedili.

Deliti luč vere, upanja in ljubezni je nekaj zelo pomembnega.

Vsak dan pa je tudi odprta farna cerkev za osebno molitev, na voljo so tudi svečke, ki jih ljudje radi prižigajo za različne namene.

Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi in z Božjo pomočjo na novo spoznali smisel in lepoto svojega življenja, na novo odkrili bogastvo farne skupnosti, ki ima za osnovo vero v Boga, se zavedali svoje omejenosti in krhkosti ter šli v povezanosti z Njim z zaupanjem v prihodnost.

Slavko Thaler