Na pomen upanja in zaupanja je opozoril krški škof Jože Marketz pri bogoslužju na verne duše v celovški stolnici. Dan vernih duš je dan, ko se „v upanju na vstajenje in na večno življenje“ zbiramo ob grobovih. Torej gre za to, „da ne utonemo v žalosti, temveč v zaupanju, da smrt ni konec“. Naposled so kristjani prepričani, da je med živimi in rajnimi „globoka povezava“ in zato priprošnja za rajne ni nesmiselna: „Priprošnja za rajne je oblika solidarnosti, ki nas kot skupnost povezuje po smrti. Zaupanje je, da imamo kot živi verniki odgovornost za dobro naših bratov in sester, tudi so nas v vidnem svetu že zapustili.“

Glasbeno so tradicionalni rekviem za verne duše oblikovali solisti, zbor in orkester stolne glasbe Celovec (vodi stolni kapelnik Thomas Wasserfaller) z „Rekviem v c-molu“, ki ga poznamo tudi kot „Schrattenbach-Requiem“ Johanna Michaela Haydna.