Pfarre / Fara

Ludmannsdorf/Bilčovs

Mini–Oratorium in Ludmannsdorf: »Barmherzig sein« / Mini-oratorij v Bilčovsu: »Biti usmiljen«

Die fröhliche und ausgelassene Stimmung unter allen Teilnehmern des heurigen Oratoriums war am Abschlussabend für uns Organisatoren der Lohn für den großen Aufwand, den wir in den Wochen und Monaten davor hatten. Dieses Angebot der Pfarre haben wir nach der Anfangserfahrung im vergangenen Jahr wiederholt und verdoppelt. Zwei Tage verbrachten wir mit den Kindern spielend, wandernd, singend, betend, … Im heiligen Jahr der Barmherzigkeit wollten wir auch unsere Kinder mit diesem Thema vertraut machen. Die Werke der Barmherzigkeit in der alten wie auch in der neuen Version wurden während der zwei Tage immer wieder eingebracht und vertieft. Mit den Kindern gingen wir von Ludmannsdorf über Edling, Moschenitzen und Niederdörfl nach Wellersdorf. Dabei  nahmen wir nicht die gewohnte, uns bekannte Route, sondern durften an den Seitenwegen die Schönheiten unserer Landschaft erkunden. Der Weg war nach dem langen Regen nass, die Luft klar, die Atmosphäre unter uns blendend. Die Freude wuchs von Station zu Station, bei jenen, denen wir begegneten und die uns aufnahmen, und bei uns selbst. „Du gehörst dazu!“ konnten besonders jene erleben, die bisher mit unserer Gemeinschaft noch nicht vertraut waren: Marc und Ibrahim, die sich mit ihrer Herzlichkeit einbrachten, und die drei Kinder, die gerade in unsere Pfarre gekommen sind, aber auch die ganz Kleinen, die mit dabei waren. Eine besondere Rolle spielten die Tiere: der Hund, der mit uns unterwegs war, die Alpacas, die Eselsfamilie, die „Zottel–Ziegen“, Pferde und die vielen anderen Tiere, die die Familie Köfer ihr Eigen nennt. Unterwegs sind wir immer wieder mit Köstlichkeiten gestärkt worden, Melitta mit ihren Helferinnen aber hat uns ein köstliches warmes Mittagsmahl bereitet. Der Höhepunkt war für einige das Baden im Swimmingpool. Um 18.00 beendeten wir das Programm des ersten Tages mit Gesang und Gebet.

Den zweiten Tag verbrachten wir zur Gänze im Pfarrheim und seiner Umgebung. Eine Olympiade, die von vier Gruppen bestritten wurde, durchzog das Programm dieses Tages und parallel dazu wurden von Jana in zwei Gruppen zwei Erzählungen von Jesus szenisch eingeprobt: der barmherzige Samariter und der verlorene Sohn. Beide bildeten dann den Wortgottesdienst der Abschlussmesse. Dazwischen wurde gespielt, gesungen und – wie es zu einem Oratorium gehört - auch gebetet. Den überaus sonnigen Tag beendeten wir gemeinsam mit den Eltern und Verwandten mit dem Gottesdienst im Pfarrheim, dem Abendessen und einem Lagerfeuer. Dabei wurde jenen gedankt, die das Oratorium organisiert haben, die Siegerehrung der Olympiade wurde durchgeführt und noch einige Lieder wurden angestimmt. Dass es auch im nächsten Jahr ein Oratorium geben wird, steht grundsätzlich fest, wie lange es jedoch dauern wird, wird sich noch weisen.

 

Po prvi dobri izkušnji lanskega leta smo letos povabili naše otroke na dvodnevni oratorij. Tudi tokrat se je naš trud poplačal z izredno dobrim ozračjem, ki se je stopnjevalo vse tja do zaključka ob ognju. Oba dneva smo skupaj preživeli ob igri, izletu, petju, molitvi ... V svetem letu usmiljenja smo si zastavili cilj tudi otroke pobliže seznaniti z deli usmiljenja, tako v stari kot tudi v novi obliki. Tako smo v oba dneva vpletali smiselno vsebino in se hkrati popolnoma posvetili otrokom, ki so nam jih starši zaupali. Prvi dan smo šli na pot in preko Kajzaz, Moščenice in Spodnje vesce prispeli v Velinjo vas. Nikakor nismo hodili po glavni cesti, temveč iskali stranske poti, ki so nam dale spoznavati izredne lepote našega kraja. Po močnem dežju zadnjih dni so bila tla marsikje premočena, vendar je bil zrak čist, nebo sinje, ozračje med nami pa vedno bolj veselo. Veselje smo prinašali tudi tja, kamor smo prispeli: h Goričniku in k družini Köfer ter ljudem, ki smo jih grede srečevali. Posebno vlogo so igrale živali: pes, ki je bil z nami na poti, alpake, ki smo jih grede videli, kosmati kozel, družina oslov, konji in vrsta drugih živali, ki jih goji družina Köfer in kjer smo bili kar nekaj ur v gosteh. Pogoščeni smo bili s toplim in okusnim kosilom in mogli smo celo skočiti v njihov bazen. Preden so starši prišli po otroke, smo še zapeli nekaj pesmi in zmolili večerno molitev. V veselem razpoloženju smo se razšli.

Drugi dan nihče ni manjkal. Ob predvidenem času smo se znova zbrali v farnem domu in začeli spored. Razdelili smo se v dve skupini, ki sta pod Janinim vodstvom vsaka zase pripravljali uprizoritev svetopisemske pripovedi o usmiljenem Samarijanu in izgubljenem sinu. Paralelno pa smo v štirih skupinah izvajali olimpijado z raznimi zanimivimi spretnostmi. Vmes smo bili večkrat dobro pogoščeni s kuhinjskimi dobrotami. V dobrem razpoloženju je dan hitro minil. Ob 18.00 so bili povabljeni tudi starši in sorodniki na obhajanje sv. maše, kjer smo    uprizorili prej omenjeni svetopisemski besedili. Ta sv. maša v dvorani farnega doma je bila nekaj posebnega, saj smo tudi že vsi znali zapeti pesmi, ki so nas spremljale od začetka. Sledila je okusna in obilna večerja ter naposled še ogenj, okoli katerega smo se zbrali, da bi zaključili spored. Zahvalili smo se vsem, ki so oratorij načrtovali in izpeljali, razdelili darila skritemu prijatelju, nagradili zmagovalce olimpijade in nato zapeli še to in ono pesem. Tako smo se polagoma razšli v pričakovanju, da bo tudi naslednje leto zopet oratorij. Da bo, je skoraj gotovo, kako dolgo bo trajal, pa še odprto.

jk