Pfarre / Fara

Bleiburg/Pliberk

Wallfahrt des Lebendigen Rosenkranzes

Romanje Živega rožnega venca

Wallfahrt des Lebendigen Rosenkranzes Hl.Grab bei Bleiburg (© Foto: SP)
Wallfahrt des Lebendigen Rosenkranzes Hl.Grab bei Bleiburg (© Foto: SP)

Der Monat Oktober gilt als Rosenkranzmonat. Schon seit Jahrzehnten veranstaltet die slow. Kath. Frauenbewegung jeweils am 1. Sonntag im Oktober eine Wallfahrt des Lebendigen Rosenkranzes. Gerade diese Gebetsgemeinschaft ist ein sehr lebendiges Glied der Frauenbewegung. Die Wallfahrt findet jeweils in einer Pfarre des zweisprachigen Gebietes statt. Heuer war die Wallfahrtskirche Hl. Grab, eine der 6 Kirchen Kärntens mit einer Heiligen Pforte in diesem Hl. Jahr der göttlichen Barmherzigkeit, Ziel der Wallfahrt.

Viele Wallfahrer und treue Beter des Rosenkranzes kamen mit Bussen und Privatautos zum Fuß des Hügels, um dann betend zur Wallfahrtskirche und durch die Hl. Pforte zu schreiten. Die große Kirche füllte sich schon während des Rosenkranzgebetes bis zum letzten Platz. Als dann die vielen Priester mit dem Diakon in die Kirche schritten, erklang die Orgel mit dem Eingangslied aus den Kehlen der ca. 500 Gläubigen. Der Kirchenchor von Bleiburg unter der Leitung von Špela Mastek-Mori umrahmte die Feier ebenso wie der mächtige Volksgesang. Dechant Ivan Olip, der die Konzelebration leitete, betonte in seiner Predigt die unendliche Barmherzigkeit Gottes, in der wir alle geborgen sind. Gott lädt uns ein, wartet geduldig und freut sich über jeden, der wie Thomas oder Petrus sein Versagen erkennt oder der verlorene Sohn, den der Vater nach seiner Rückkehr umarmt und ohne Vorwürfe annimmt. Zur Gabenbereitung brachten Frauen aus allen anwesenden Pfarren Brotkörbe zum Altar. Nach der feierlichen Messe erklang die mehrstimmige Marienlitanei mit den Antwortgesängen, die die mächtige barocke Kirche ausfüllte.

Die langjährige Vorsitzende die Frauenbewegung Anna Reichmann, gezeichnet von ihrer schweren Krankheit und mehreren Schicksalsschlägen, nahm Abschied von ihren Funktion und bedankte sich für die vielen Gebete und der Beistand in schweren Stunden. Mit dem Lied „Marija skoz‘ življenje“ endete die kirchliche Feier, die dann vor der Kirche mit einer Agape fortgesetzt wurde. Es hat inzwischen zu regnen aufgehört. Die Frauen von Wiederndorf und viele brave Hände verteilten Brote, Reindling, Tee und andere Getränke, sodass die vielen Gläubigen noch lange im Gespräch verweilten. Erhard Stuck fungierte als Shuttle-Bus Fahrer und brachte gehbehinderte und betagte Wallfahrer zum Berg und wieder zurück. Es war ein Fest, welches den Glauben aller Anwesenden stärkte und uns die Barmherzigkeit Gottes erfahren lies.

Prva nedelja v rožnovenskem mesecu oktobru ponuja srečanje članic in članov Živega rožnega venca. Tako Žensko katoliško gibanje že več desetletijo organizira, da se vsako leto vsi molilci srečajo na enem kraju, tokrat je bilo to srečanje na Humcu. Humec je za takšno srečanje še prav posebej lepo in skrbno izbran kraj, saj nas od podnožja hriba do vrha spremljajo kapele, ki govorijo o skrivnostih rožnega venca. Ne samo čudovita baročna cerkev, ali temveč zbrana molitev rožnega venca je zbrane vernike pripravila na slovesno dvojezično sveto mašo, pri kateri je somaševalo dvanajst duhovnikov, diakon in dva spovednika. Vstopali smo skozi sveta vrata leta Božjega usmiljenja, ki jih je letos odprl krški škof Alois Schwarz. Tako se je pričela tudi sveta maša, ko so za križem v procesiji vstopili skozi glavna vrata ministranti in duhovniki. Zadonele so orgle, oglasili so se pliberški pevci na koru, pod vodstvom Špele Mastek-Mori, in več kot 500 zbranih vernikov. Čeprav jih je bilo, zaradi deževnega vremena, pričakovati manj, je vendar bila cerkev napoljnena do zadnjega kotička. Dekan Ivan Olip, ki je vodil slovesno mašno daritev, je med pridigo usmeril naše misli na neskončno Božje usmiljenje. Bog nas namreč vabi in potrpežljivo čaka na naš korak, na našo roko. Neizmerno je Njegovo veselje ob vsakem, ki kakor Tomaž ali Peter spoznata svojo zmoto in se kakor izgubljen sin vrneta nazaj v očetovo naročje in njegov objem. Zbrane je povabil tudi k sveti spovedi, ki je zakrament pri katerem z Jezusom gradimo prijateljski odnos. Zavedamo se namreč, da nihče med nami ne more reči, da nima greha, kakor tudi da bi bilo grehov preveč in bi se ne mogli spovedati. Pri darovanju so možje in žene iz različnih župnij prinesli košare s kruhom, pecivom in drugimi darovi pred oltar. Ob zaključku maše so najprej zadonele litanije Matere Božje, nato pa je nekaj besed še spregovorila Ani Reichmann, ki je zadnjih osem let vodila Žensko gibanje. Zahvalila se je vsem, ki vztrajajo v molitvi. Nenazadnje pa se je zahvalila za molitveno podporo, ki jo je v času težke bolezni in drugih življenskih pretresov čutila. Prosila je, da lepo sprejmejo njeno namestnico Frančiško Trpin-Jelovčan, ki bo nadaljevala začrtano delo. S pesmijo Marija skoz‘ življenje se je zaključilo cerkveno praznovanje, ki se je nadaljevalo z agapo pred cerkvijo, saj se je vreme izboljšalo in dežja ni bilo več. Možje in žene iz Vidre vasi so delile kruh in pogačo, čaj in pijačo, tako da so zbrani še dolgo časa uživali v klepetu in pogovoru. Zahvala gre tudi Erhardu Stucku, ki se z minibusom prevažal tiste, ki težko hodijo na hrib in potem nazaj. Gotovo je bilo to srečanje za vse prisotne poglobitev vere, ki je pokazalo na čudovito Božje usmiljenje in dobroto.