Diözesanbischof
Dr. Alois Schwarz

Bischof Dr. Alois Schwarz

Et verbum caro factum est
Und das Wort ist Fleisch geworden

Anleitung / Navodilo

Sie haben Fragen oder Anregungen und wollen mit uns in Kontakt treten? Verwenden Sie einfach das Kontaktformular auf der rechten Seite, füllen Sie die Felder aus und klicken Sie auf “Senden“.
Če želite postaviti vprašanje, izraziti mnenje ali dati predlog lahko uporabite kontaktni formular na desni strani. Izpolnite obrazec in odpošljite sporpčilo.

SCHLIESSEN / ZAPRI

Kontakt

Ihre E-Mail an / Vaše sporočilo: Nedelja

Novorojenček v jaslicah oznanja večno življenje, © Foto: KNA
UVOD
Izklopi multimedialni sklop

Samstag / Sobota

24.12.2016

Novorojenček v jaslicah oznanja večno življenje

 
 
 

Klaus Einspieler: misel za božič 2016

Piše Klaus Einspieler, škofijski referent za liturgijo in Sveto pismo.

Kmalu po zaključku študija sem se mudil v Jeruzalemu. Zgrešil sem pot k cerkvi Jezusovega groba in se znašel v ulici mesarjev. Priznam, da duh mesa v polet-ni vročini ni bil zelo vabljiv, tako da sem skušal čim hitreje priti do konca ulice. Tedaj se mi je posvetilo, kaj je skušal evangelist Janez izraziti s stavkom, da je beseda meso postala. V Janezovem času še niso imeli hladilnikov. Če mesa niso hitro pojedli, je začelo kmalu smrdeti. Ta smrad nastaja, ker pride do razkroja beljakovin. To je naša prihodnost – naše telo bo nekoč začelo razpadati in smrdeti. Na koncu je človek smrdljivo meso.

Verjetno ste si v božični številki Nedelje pričakovali bolj spodbudne besede. Toda prav to je izhodišče nedoumljive božične skrivnosti. Božji Sin ni prišel v ta svet z vsem sijajem, kot junak, maziljen z dišečim oljem. Beseda je postala meso, živi Bog minljivi človek. Bog je postal eden izmed nas. Že v trenutku našega spočetja nam je namenjeno, da se bo naše življenje nekoč končalo. Na našem telesu nosimo znamenja minljivosti. Na božični dan strmimo nad tem, kako daleč nam je prišel Bog v svojem Sinu naproti. Podal se je v blato bornega življenja. Večni Bog in Stvarnik vsega je postal minljiva stvar.

To pa ni zadnji korak. Na Kristusov vnebohod, torej na koncu njegove zemeljske poti, slavimo, da je Jezus odšel v nebesa. Tam ne biva le kot Bog, vzel je tudi našo človeško naravo v nebeško slavo. Drama odrešenjske zgodovine se ne konča s tem, da je Bog prišel na svet. Njen cilj je, da je našo minljivo človeško naravo sprejel v svojo večnost. Božič nas vabi, da se sklonimo nad jaslicami in v betlehemskem otroku spoznamo Božjega Sina, ki je prišel med nas. Z jaslic pa naj se naš pogled ozre navz-gor, kamor nas bo dvignil.

Ko so v starem veku krščevali ljudi, predvsem odras-le, so jih po krstu po celem telesu mazilili z dišečim krizmenim oljem. S tem so hoteli izraziti, da kristjan ni samo minljivo meso, temveč da je njegova krhkost preoblečena z dišečo obljubo večnega življenja. Božji Sin je sprejel minljivost, da bi vse, ki vanj verujejo, obdaroval z neminljivo slavo. V tej skrivnosti je skrita vsa lepota krščanske vere. Božič nas vabi, da se je veselimo, kakor se veselimo novorojenega otroka. Bodimo ponosni, da smo nosilci takšnih obljub in se smemo imenovati kristjani.

 

Kdor sprejme božič ...

Kdor Jezusu pripravi 

prostor v središču

svojega življenja,

kdor sprejme božič v svoje srce,

ta bo kmalu ugotovil,

da ni ničesar izgubil,

pač pa vse pridobil.

 

Karl-Rüdiger Durth