Diözesanbischof
Dr. Alois Schwarz

Bischof Dr. Alois Schwarz

Et verbum caro factum est
Und das Wort ist Fleisch geworden

Anleitung / Navodilo

Sie haben Fragen oder Anregungen und wollen mit uns in Kontakt treten? Verwenden Sie einfach das Kontaktformular auf der rechten Seite, füllen Sie die Felder aus und klicken Sie auf “Senden“.
Če želite postaviti vprašanje, izraziti mnenje ali dati predlog lahko uporabite kontaktni formular na desni strani. Izpolnite obrazec in odpošljite sporpčilo.

SCHLIESSEN / ZAPRI

Kontakt

Ihre E-Mail an / Vaše sporočilo: Nedelja

Donnerstag / Četrtek

18.01.2018

Mirjam Gallob je pela zveznemu predsedniku

 
 
 

Objavljeno:

slo-admin / VG

Povezanost z domačim krajem

Mirjam Gallob, © Foto nedelja

Mirjam Gallob (© slika: nedelja)

Mirjam Gallob, doma na Trupijevi kmetiji v Žužalčah, že od malih nog sodeluje pri trikraljevski akciji fare Brnca. Povabila, da lahko kot dolgoletna pevka s pesmijo počasti zveznega predsednika, se je močno razveselila. Pozornost so zbudili trije kralji z Brnce že pred dunajsko predsedniško palačo, kjer so angleškim turistom obrazložili pomen akcije in jim zapeli štiriglasno pesem. Čeprav Mirjam Gallob že vrsto let prepeva in zbira za dobrodelne namene, je bil obisk pri predsedniku »neverjetno doživetje, ki ga nikoli ne bom pozabila.«

»Doma sem v Žužalčah, občina je Bekštanj, naša fara je Brnca, v šolo hodijo otroci pa v Dičo vas.« Tako opiše Mirjam Gallob svoj domači kraj, kjer živi in se z navdušenjem udejstvuje v slovenskih kulturnih društvih. Ob starših, ki obdelujejo dve kmetiji pri Mušetu in pri Trupijo, se je Mirjam Gallob učila živeti z naravo. Vsakodnevna molža, delo v gozdu, spravljanje krompirja in poletna košnja na planini spadajo k delu kmeta in vsa opravila spoznava in se jih uči ob očetu Lojzu. Ob njem je odkrila tudi prijetni zvok tamburice. Pred 16 leti se je pridružila loškim tamburašem, pri katerih sodeluje velik del Gallobove družine. Mirjam je od vsega začetka igrala bisernico. Tedenske vaje, v domači hiši voditeljice loških tamburašev Erike Wrolich, so zanjo kot oddih, ko lahko odklopi vsakdanje opravke in jo glasba popelje v drug svet. Iz širše okolice prihajajo glasbeni navdušenci na tamburaške vaje. Vsakoletni glasbeni seminar v Crikvenici ob Jadranskem morju je za tamburaše teden glasbenega ustvarjanja, prijetnega druženja in oddiha. Ob tradicionalnih skladbah so loški tamburaši veseli aranžerja, ki jim napiše sodobne skladbe in tako je na lanski 40-letnici loških tamburašev zazvenela pesem »Mi se imamo radi« skupaj s koroško skupino Matakustix. Doslej so mlajši in starejši tamburaši vadili posebej. Na letošnjem koncertu Koroška poje pa se bodo predstavili v polni zasedbi. 

Slovensko prosvetno društvo Dobrač na Brnci je bilo za Mirjam Gallob od nekdaj kraj, kjer se ohranja slovenska beseda. Najprej je prepevala pri Otroškem zboru Smuklce, pozneje je igrala v gledališki skupini. Danes je članica društvenega odbora in upa, da se bodo spet zbrali »stari igralci« in pripravili gledališko predstavo. Če bo to komedija, bo tega še posebej vesela igralka Mirjam. Bogata je tradicija prepevanja slovenskih pesmi v Trupijevi družini. Vedno znova se sliši na domačiji slovenska pesem. Mirjam Gallob se spominja družinskega petja na Bistrici na Zilji, kjer so prepevale tri generacije Gallobovih.

Slovensko besedo in pesem je Mirjam Gallob spoznavala v domači hiši in jo nadgrajevala na Slovenski gimnaziji in pozneje na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru, kjer je leta 2016 opravila maturo. Dobra izobrazba v gostinstvu jo je po končanem šolanju vodila v razne gostinske obrate. Povsod je znanje slovenščine pomenilo dodano vrednost. Združiti delo v gostinstvu in na domači kmetiji pa je pomenilo zanjo precejšen napor. Zato je bila vesela povabila, da se zaposli kot tajnica na Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik. Všeč so ji večstransko delo in različna področja, na katerih deluje inštitut. »Trenutno pripravlja inštitut dvojezični zemljevid za Hodiše. Zanimivo je, kateri postopki so potrebni, da nastane tak zemljevid.« Pa tudi hišna in ledinska imena so za Mirjam Gallob posebnost in je vesela, da lahko sodeluje na teh področjih. 

Ob službi v Celovcu ji ostaja še dovolj časa za delo na kmetiji, v društvu in pri tamburaših. Za delo v slovenskem društvu jo zadnje dni navdihujejo besede predsednika Van der Bellna, ki jim jih je ob obisku na Dunaju dejal: »Slovenščina je lep jezik in ponosen sem, da se je otroci učijo že v mladih letih.« Tega je vesela tudi Mirjam Gallob. »V Žužalčah smo edina družina, ki doma govori slovensko. Sedaj pa se vedno več otrok v šoli uči tudi slovensko.«

 

Micka Opetnik