Pogovor z duhovnikom Johannesom Staudacherjem

Pred kratkim je izšla vaša knjiga z naslovom »Jaz bom tam, kjer si ti«. Katero sporočilo se skriva za citatom?
Johannes Staudacher: Za njim se skriva kar dvoje sporočil. Po eni strani je to prevod božjega imena. Tako je Martin Buber prevedel starozavezno ime Jahve: Bog je tam, kjer je človek, je tam, kjer je njegovo ljudstvo, Bog je pri tistih, ki jih ljubi in hodi s človekom po njegovi poti. Drugi pomen tega naslova se skriva v dejstvu, da pri spremljanju žalujočih niso odločilni stavki in misli, temveč edinole izkustvo, da v težkih trenutkih stoji žalujočemu ob strani sočlovek. Spremljevalec žalujočih lahko obljubi zgolj: ko boš obupan, bom skušal ostati ob tebi, ko boš jokal, ne bom ustavljal tvojih solz, dal jim bom prostor in bom ob tebi.

V predgovoru knjige pišete: »Žalujoči preživlja težak čas – a živi zelo intenzivno.« Kako lahko v tem težkem času stojimo žalujočemu ob strani?
Johannes Staudacher: Žalujočemu je v pomoč, če lahko živi svoje življenje táko, kakršno v tem času je. Če hoče govoriti, ga lahko poslušam, če hoče molčati, moram molk zdržati. Žalujoči ima intenzivne potrebe in stiske. S svojim odnosom do njega lahko njegovi stiski dam prostor. Tolažiti pomeni – nekaj tolažilnega povedati. Ljudje o izkustvu žalovanja pripovedujejo, da jim je bil v največjo tolažbo človek, ki jim je prisluhnil, jih poklical po telefonu.

Kaj je odločilno za dobro spremstvo žalujočih?
Johannes Staudacher: Spremljanje žalujočih se po večini zgodi v vsakdanu, ali pa se prav tam tudi opusti. To je zelo boleče, če žalujoči s svojo žalostjo ne najdejo pros­tora v svoji okolici, pri sorodnikih, prijateljih. Dobro spremstvo je lahko prijateljica ali partner. Poklicno spremstvo žalujočih je lahko temu le dopolnilo.

Žalost pritiska človeka k tlom. Življenje se zdi kot vrtiljak, v katerem žalujoči živi le na pol. Je čas žalovanja lahko tudi zdravilen?
Johannes Staudacher: Strokovne študijo o žalovanju kažejo, da živi človek prvi čas žalovanja le na pol. Oviran je svet občutkov in žalujoči marsičesa ne dojame. To je ponavadi v začetni fazi žalovanja in traja nekaj ur ali dni. Lahko pa traja tudi tedne in mesece. Žalovanje zaznamujejo čustva: obup, praznina, stiska. V žalovanju pa pride do izraza tudi tesna povezanost z umrlim. Nikdar v življenju nismo s človekom v mislih tako tesno povezani, kot prav času žalovanja. Mnogi žalujoči pa v času žalovanja doživljajo trenutke olajšanja, miru in ljubeče povezanosti. Žalost in žalovanje imata svoje zakone in to je čas, ko človek začne na novo živeti – kot tak je ta čas zdravilen.

V času žalovanja se porajajo vprašanja o smislu trpljenja, bolečini in onostranstvu. Kakšno vlogo igra tukaj krščanska vera?
Johannes Staudacher: Kar se tiče onostranstva, je krščanska vera ena od mnogih možnosti upanja. Krščansko upanje v svojih teoloških formulacijah nagovori važne stvari: če npr. mama, ki je izgubila otroka, vpraša »Mu gre tam dobro?«, potem ima to vprašanje v krščanskem upanju smisel. Krščansko upanje nosi zavest ponovnega srečanja. V krščanskem upanju ima vsak človek v svoji enkratnosti nezamenljiv prostor v božji neskončnosti. V knjigi sem krščanskemu upanju posvetil velik del svojih razmišljanj. Kajti prav znotraj Cerkve včasih rečemo stvari, ki niso pravilne. Če rečem »Bog je tako hotel.«, sem nekdo, ki izvaja nasilje nad žalujočim in s tem prekoračim svoje teološke kompetence. Ali je to bila res božja volja, je veliko vprašanje, kajti Bog hoče življenje.

Vodite tečaje za žalujoče in žalujoče tudi osebno spremljate. Katera podoba Boga je žalujočim v pomoč?
Johannes Staudacher: Zame je v tej zvezi pomembnejše vprašanje – kakšno podobo Boga nosi človek v sebi? V naši kulturi nosimo ljudje v sebi tudi temno podobo Boga. V času žalovanja se oglasi ta temna podoba. Zato se v ljudeh pojavijo vprašanja. Odločilno je, kako lahko zlomim to temno podobo in dam upanje. To lahko storim na ta način, da pripovedujem o svojem upanju. Ljudje imajo strah pred temno podobo Boga, a vendar nosijo v sebi upanje. Zato je važno, da jih spomnimo na to, kako je Jezus govoril o Bogu, v katerega Boga je zaupal, h kateremu Bogu je vpil. Lahko se vprašamo – kako bom živel sedaj s svojim Bogom?

V žalovanju doživi človek obup, ostane brez besed. Kakšno pomoč lahko nudijo tečaji za spremljanje žalujočih?
Johannes Staudacher: Na takih tečajih imajo žalujoči možnost biti takšni, kakršni so. V vsakdanu ne vedo prav, ali jih soljudje in okolica v njihovi žalosti jemljejo resno. Izkušnje kažejo, da ljudje z enakimi doživetji usod vedno znova najdejo skupni pogovorni jezik. Kdaj se nekdo odloči za obisk takega tečaja, je popolnoma osebna odločitev. Vsekakor pa je prezgodaj obisk takega tečaja v prvih tednih žalovanja. Šele, ko se življenje umiri, je možen pogled na žalovanje. Delo z žalujočimi pa ne sme postati poklic. Tega, kar se v času žalovanja zgodi v krogu prijateljev in sosedov, ne more nihče nadomestiti. Skupni spomini in pogovori o umrlem so izjemno pomembni in so v veliko pomoč. Prvo spremstvo žalujočega je skupen jok, skupen pogovor in za to ne potrebujemo strokovnjaka.

Vašo knjigo ste predstavili v krški stolnici. Zakaj ravno na tem kraju?
Johannes Staudacher Tri stvari me v tej cerkvi posebej nagovarjajo. Sveta Hema je bila ženska, ki je na poseben način našla pot iz žalosti. Ob smrti sinov in moža ni postala zagrenjena, temveč je svoje srce odprla svetu. Drugič: upodobitev vere v kripti cerkve – žena s pajčolanom – je zame nekaj izrednega. Veliko stvari ne vemo. Čeprav se v Cerkvi nadejamo, da imamo jasne odgovore. Nimamo jih. Zato ljubim to upodobitev. Živeti moramo z dejstvom, da mnoge stvari za nas niso vidne. Tretji vzrok je kripta – to je grob. Svet je grob in mi bomo enkrat v grobu. Kje naj razumemo upanje, če ne v grobu.

Pogovarjala se je Micka Opetnik

------

• Knjiga »Ich werde dort sein, wo du bist« je izšla pri založbi Styria Premium.           
• V knjigi »Ich werde dort sein, wo du bist« razmišlja duhovnik Johannes Staudacher o svojih izkušnjah kot spremljevalec žalujočih in voditelj tečajev za žalujoče. V šestih poglavjih opisuje široko polje žalovanja, na katerem tolaži predvsem srečanje s sočlovekom. Z občutljivimi besedami piše o kristjanovem upanju in odrešenju na križu.
• Cena: 19, 99 evrov