Zbornik krške škofije 2012

Nežka Kert, 74, okrog 30 let vodi slovenski cerkveni zbor v Pliberku (© slika: Ferdinand Neumüller)

Starost je v sodobni družbi tabu tema

Osrednja tema letošnjega zbornika krške škofije je starost. Za temo starost so se odločili iz dveh razlogov: Evropska komisija je leto 2012 razglasila za Evropsko leto aktivnega staranja; starost je v sodobni družbi tabu tema, kljub temu da zadeva vsakega od nas.
Zadnje čase se v luči finančne krize veliko govori o finančnih bremenih pokojnin, sicer pa bi se starosti večina najraje kar izognila – njene znake skrivamo z barvanjem sivih las, kozmetiko in celo lepotnimi operacijami. V zborniku so predstavljeni različni vidiki starosti in staranja. O starosti so pisali škof dr. Alois Schwarz in še 13 drugih avtorjev: redovna sestra, duhovniki, različni strokovnjaki. Posebej zanimiv je recept 100-letnice, kako dočakati 100 let, v sedmih točkah – ena od njih je npr. »hvaležno sprejemanje vsakega dneva življenja (molitev)«.
V delu Iz škofije lahko beremo o novem vodilu krške škofije, o različnih jubilejih (40-letnici škofijske sinode, 150-letnici stolnega zbora, 300-letnici elizabetinske bolnišnice v Celovcu) in o aktualnih temah (npr. o volitvah župnijskih svetov). Seveda ne manjkajo različna poročila (o financah, novomašnikih, umrlih duhovnikih in duhovnikih jubilantih …) S predstavitvijo dekanij Šmohor in Velikovec se zaključuje cikel »24 koroških dekanij«. V poglavju Dokumentacija so odlomki iz škofovih pridig in predstavitve njegovih knjig. V Kroniki 2010/2011 zbrani dogodki iz koroške in svetovne Cerkve. Na koncu je pregledna predstavitev krške škofije z vsemi njenimi organizacijskimi enotami, odgovornimi osebami, njihovimi naslovi in telefonskimi številkami.

Zbornik lahko kupite v vseh koroških župnijah, lahko pa ga tudi naročite pri Dušnopastirskem uradu (0463/58-77-2135, slovenski oddelek: 0463/545-87). Cena: 9 evrov.

--------------

KLEMEN BAN: Kakšen je slovenski delež v novem zborniku?

Ko sem v roke vzel novi zbornik, mi je v oči najprej padlo to, da je ime zbornika dvojezično, naslov pa ne. Ko sem prelistal strani, na katerih so prispevki o glavni temi – starosti – in nisem našel nobenega prispevka v slovenščini, me je kolega Vincenc potolažil: »To je zato, ker Slovenci nismo stari.«

Zbornik je zelo lep, pa tudi vsebinsko bogat. Strinjam se s škofom Schwarzem, ki je rekel, da je kljub temu, da živimo v času interneta, »lepo vzeti Cerkev v roke«. Večina besedil in podatkov je (ali pa bi lahko bila) predstavljena na internetu, pa vendar je lepše pobrskati po knjigi, kot pa po spletni strani ali po dokumentu v formatu pdf. S 396 stranmi je zbornik precej obsežen, tako da lahko dobesedno začutimo »težo« koroške Cerkve.

V koledarju na začetku zbornika je pri vsakem mesecu predstavljen en upokojenec – dva od njih (Nežka Kert in Michael Primosch) sta prestavljena dvojezično, a žal z nekaj jezikovnimi spodrsljaji. V slovenščini lahko preberemo tudi spomine gospoda Kopeiniga in gospe Blüml na škofijsko sinodo v letih 1971/72 ter zapis Antona Rosenzopf-Janka o volitvah župnijskih svetov (ki je celo izključno v slovenščini). Predstavitvi dekanij Šmohor in Velikovec je napisala Marija Perne – napisani sta dvojezično. Z veseljem sem prelistal tudi kroniko – gotovo se s staranjem prebivalstva stara tudi Cerkev, ki pa je kljub temu še zelo živa.

Na predstavitvi zbornika je škof Schwarz na novinarsko vprašanje o dvojezičnosti povedal, da je koroška Cerkev največji dvojezični prireditelj na Koroškem, saj se slovenščina vsak dan uporablja pri bogoslužju v mnogih župnijah. Poudaril je tudi pomembnost molitve in petja v slovenščini, saj slovenske pesmi predstavljajo poseben odtenek duhovnosti, za katero bi bilo škoda, da bi se izgubila. Lepo je slišati, da imamo »od zgoraj« podporo za dvojezičnost v Cerkvi, uresničiti in negovati pa jo moramo Slovenci sami.