Diözesanbischof
Dr. Alois Schwarz

Bischof Dr. Alois Schwarz

Et verbum caro factum est
Und das Wort ist Fleisch geworden

Anleitung / Navodilo

Sie haben Fragen oder Anregungen und wollen mit uns in Kontakt treten? Verwenden Sie einfach das Kontaktformular auf der rechten Seite, füllen Sie die Felder aus und klicken Sie auf “Senden“.
Če želite postaviti vprašanje, izraziti mnenje ali dati predlog lahko uporabite kontaktni formular na desni strani. Izpolnite obrazec in odpošljite sporpčilo.

SCHLIESSEN / ZAPRI

Kontakt

Ihre E-Mail an / Vaše sporočilo: Nedelja

… in duša se razveseli, © Foto: jagoutz / referat za romanje
UVOD
Izklopi multimedialni sklop

Mittwoch / Sreda

17.05.2017

… in duša se razveseli

 
 
 

Pogovor z referentom za romanja in potovanja v krški škofiji Rolandom Stadlerjem

 Biti z ljudmi na poti, je bogastvo, jih spremljati, jim prisluhniti tudi v zavesti, da nimam odgovora na njihova vprašanja. , © Foto referat za romanaja

Biti z ljudmi na poti, je bogastvo, jih spremljati, jim prisluhniti tudi v zavesti, da nimam odgovora na njihova vprašanja. (© slika: referat za romanaja)

Po vsej Evropi je nastalo novo romarsko gibanje. Pred hišnimi vrati ali na velikih romarskih poteh, sam ali v skupini: pešromanja nagovarjajo ljudi pri iskanju po smislu, novi orientaciji in v želji po odkrivanju stvarstva. Pet velikih romarskih poti vodi skozi Koroško, poleg tega še nekaj kratkih poti duhovnosti. Poti povezujejo božjepotne cerkve in kulturne spomenike in vabijo ljudi k poglab­ljanju duhovnosti in zavestnemu zaznavanju lepot narave. Referat za romanja in potovanja spremlja pešromanja s strokovno organizacijo in duhovno ponudbo. 

 

V zadnjih letih je na Koroškem zaživelo romarsko gibanje. Kje vidite vzroke za to navdušenje?

Roland Stadler: Vzrokov za razcvet peš-romanj je toliko, kot je ljudi. Opažamo pa trend, da si ljudje v današnjem hitrem času vedno pogosteje privoščijo kratek odmik. Podati se v naravo, je prej ko slej najboljše sredstvo za pomiritev. Zavestno doživljanje narave in stvarstva ter odkrivanje osebnih potreb pripeljeta romarja k Bogu, ki se mu razodeva v čudovitih trenutkih in pogledih na stvarstvo. Ljudje pridejo na ta način v pogovor z Bogom. To je čar, ki ga doživimo ob pešromanjih. 

 

Ste vodja Referata za romanja in potovanja pri Dušnopastirskem uradu krške škofije. Katera so težišča za leto 2017?

Roland Stadler: Eno od letošnjih težišč je Jakobova pot, ki vodi skozi Koroško. Začeli smo aprila z romarskim dnevom. Pot je 130 romarjev peljala iz Žirovnice v Galicijo. Ljud-je so si vzeli en dan čas, se skupno podali na pot, se pogovarjali, cerkve so bile odprte, kjer smo se za kratek čas odpočili. Na poti smo doživeli gostoljubnost. To so težišča našega delovanja: skupnost, duhovnost, doživetje božje bližine, počitek v naših cerk-vah, posredovanje kulture. Jeseni bomo po Jakobovi poti šli iz Galicije do Št. Jakoba v Rožu. Dobro obiskan je bil romarski dan na Jakobovi poti na zgornjem Koroškem. Ob prazniku svete Heme (27. junija) bomo poromali od sv. Ane v Sloveniji čez stari Ljubelj v Borovlje. Ob koncu sezone bo spet romanje na tri gore – z Lisne gore prek Doba in Svetega mesta k Božjemu grobu. 

 

Kaj zvabi ljudi, da se poslužujejo vaših ponudb?

Roland Stadler: Naših ponudb se poslužujeta dve skupini ljudi. Ena skupina so tisti, ki se udeležujejo enodnevnih romanj. Hvaležni so za dobro pripravljeno romanje. Doživijo gostoljubnost ljudi po farah in ob poti in so veseli duhovne poglobitve. To je zanje kot dan duhovne obnove. Romarji, ki se odločijo za večdnevno pešromanje, so pisana družba starejših in mlajših. Vse pogosteje ponujamo tridnevna romanja od petka do nedelje. Tako olajšamo ljudem, ki so v poklicu, odločitev za udeležbo na romanju. Večdnevna romanja poglobijo pogovore, nudijo pa tudi zadosti prostosti, da romar hodi sam in ob hoji prečisti svoj odnos do samega sebe, sočloveka in Boga. 

 

Romanja so bila nekdaj priljubljena stalnica v verskem življenju ljudi, ki so prosili za božjo pomoč in se zahvaljevali za prejete dobrote. Se sedanje romarsko gibanje naslanja na to miselnost?

Roland Stadler: Ljudje se naslanjajo na to tradicijo, obenem pa ima romanje močan individualistični poudarek. Živimo v razdvojenem času, v katerem išče človek skupnost, obenem pa bi rad svoje delo najbolje oprav-ljal, uresničeval svoje cilje in svoj čas oblikoval čisto po svoje. Romarska pešpot je v tem smislu dobra priložnost, da brez inštitucij poiščemo Boga in doživimo duhovnost. Pri romanju sam odločim, kako daleč bom šel, kdaj bom počival, ustavil korak in povohal rožo, si ogledal slap in si umil roke v bis-tri studenčnici. Mnogi se podajo na pot z neznanim ciljem. Med potjo pa najdejo nove perspektive in zadobijo novo upanje in moč. 

 

Po farah in dekanijah se vedno znova pojav-ljajo želje po romanjih. Kakšno pomoč jim vaš referat lahko nudi?

Roland Stadler: Smo servisna služba in radi pomagamo pri vseh vprašanjih v zvezi z romanji. Nekateri sprašujejo za najboljšo pot, spet drugi želijo besedila in molitve in potrebujejo pomoč pri oblikovanju duhovne poglobitve na romanju. 

 

Skozi Koroško vodi pet velikih romarskih poti. Kje so posebnosti teh poti?

Roland Stadler: S tehničnega vidika je treba povedati, da so vse poti – Hemina pot, Jakobova pot, Benediktova pot, Marijina pot in Pot knjige – dobro opisane v knjigah, vse poti so dobro označene, ob poteh so gostilne, kjer je mogoče prenočiti. Vseh pet poti je zbranih na skupnem zemljevidu in so objavljene na spletni strani. Pomemben vidik teh poti je, da je vsaka pot tesno povezana z eno osebnostjo in se ob hoji lahko poglobimo npr. v življenje sv. Heme. 

Skozi Koroško vodi tudi Via Slavorum iz Krakova v Rim, ki pa je slabo opremljena z oznakami. Imamo Slomškovo pot, ki povezuje kraje škofovega delovanja. Za to pot je koncept izdelan, v naravi pa ni oznak. Obe poti lahko gremo, zahtevata pa kar nekaj pustolovščin. 

 

Hemina in Benediktova pot na Koroškem potekata čezmejno. Kakšno je čezmejno sodelovanje?

Roland Stadler: Sodelovanje je zelo različno. Organizatorji Benediktove poti zelo dobro sodelujejo s slovenskimi škofijami. Po Benediktovi poti potekajo številna pešromanja in kolesarska romanja. Za samostan v Št. Pavlu v Labotski dolini ima Gornji Grad poseben pomen, zato se v samostanu trudijo za številna čezmejna romanja. Osebni kontakti in prijateljstva poglabljajo ta romanja. Pri Hemini poti manjkajo na slovenski strani odgovorne osebe. Dobro sodelujemo pa z župnikom v Tržiču in pri sv. Ani v Podljubelju. 

 

Poleg Referata za romanja in potovanja vodite tudi Referat za pastoralo turistov. Katera so težišča pri pastorali za turiste?

Roland Stadler: Naša naloga je sestavljanje ponudb za goste. Skupaj z duhovniki pripravljamo bogoslužja v kampih ob Zablaškem in Hodiškem jezeru. Dušnopastirstvo turistov pomeni tudi številne pobožnosti na planinah in bogoslužja v gorah. Ob priliki »dneva brez avtomobilov okrog Vrbskega jezera« podelimo vsem sodelujočim romarski blagoslov. V središču pastorale turistov je gost, ki preživlja svoj dopust pri nas na Koroškem in tudi v času dopusta išče duhovno ponudbo. 

 

Zelo odmevna so gorska adventna romanja. Kaj je vodilo ljudem, ki se sredi zime in mraza odpravijo v gore?

Roland Stadler: Za mnoge romarje so adventna romanja dobra priprava na božične praznike. Kadar je pot zasnežena, mora romar upočasniti korak in preostane mu dosti časa za razmislek. Čudovita zimska pokrajina in potem vrh gore, kjer obhajamo skupno besedno bogoslužje, to je enkratno doživet-je. Ta način romanj nagovarja ljudi, ki hrepenijo po duhovnosti, pa niso nujno vsako nedeljo v cerkvi. 

 

Obstajajo kooperacije vašega referata s turist-ičnimi zvezami v deželi?

Roland Stadler: Skoraj z vsemi turističnimi regijami dobro sodelujemo. Da gostje izvedo za naše cerkvene in duhovne ponudbe, je potrebno, da jih objavijo turistične zveze v svojih tiskovinah. Na ta način dajejo turistične zveze človekovemu hrepenenju po smislu in duhovnosti prostor.

 

Številne romarske ponudbe spremljate osebno. Kaj doživljate na teh poteh?

Roland Stadler: Osebna doživetja so vedno prisrčna srečanja z ljudmi, ki mi pripovedujejo svoje življenjske zgodbe. Biti z ljudmi na poti, je bogastvo, jih spremljati, jim prisluhniti tudi v zavesti, da nimam odgovora na njihova vprašanja. Obogatitev so vedno tudi trenutki gostoljubnosti in pripravljenost pomagati, če se npr. strgajo vezalke ali se na nogi pojavi žulj. Vedno znova je lepo doživeti sožitje in skupnost, vrednoti, ki sta v današnjem času redko posejani. 

 

Pogovarjala se je Micka Opetnik