Diözesanbischof
Dr. Alois Schwarz

Bischof Dr. Alois Schwarz

Et verbum caro factum est
Und das Wort ist Fleisch geworden

Anleitung / Navodilo

Sie haben Fragen oder Anregungen und wollen mit uns in Kontakt treten? Verwenden Sie einfach das Kontaktformular auf der rechten Seite, füllen Sie die Felder aus und klicken Sie auf “Senden“.
Če želite postaviti vprašanje, izraziti mnenje ali dati predlog lahko uporabite kontaktni formular na desni strani. Izpolnite obrazec in odpošljite sporpčilo.

SCHLIESSEN / ZAPRI

Kontakt

Ihre E-Mail an / Vaše sporočilo: Nedelja

Dobra izobrazba, podjetniški pristop  in samospoštovanje, © Foto: opetnik-nedelja
UVOD
Izklopi multimedialni sklop

Mittwoch / Sreda

11.12.2013

Dobra izobrazba, podjetniški pristop in samospoštovanje

 
 
 

Kmečko izobraževalna skupnost KIS obhaja svojo 25-letnico obstoja

Piše Micka Opetnik

Miha Zablatnik je od leta 1999 predsednik Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS), ki obhaja te dni 25-letnico obstoja. Ustanova zajema okoli 600 kmetij na južnem Koroškem. Ankete – zadnjo so izvedli leta 2010 – so osnova in po njih ustanova orientira izobraževalni servis. Vsakoletni koledar pa predstavlja pisano sliko ljudi, ki živijo in delajo na svojih kmetijah.

Kaj je botrovalo ustanovitvi Kmečke izobraževalne skupnosti?

Miha Zablatnik: Ko je pred 25-imi leti Karel Smolle uspel v parlamentu, je to narodni skup-nosti dalo zagona in nastale so iniciative. Ustanovili so Slovensko gospodarsko zvezo, Kmečko izobraževalno skupnost in Strojni krožek Podjuna. V tistem času Kmetijska zbornica ni nudila izobraževanja slovenskim kmetom. Iz tega stanja je nastala pobuda in osnova za ustanovo. KIS je skupaj z dvema dobro izobraženima osebama, Hanzijem Miklom in Hansom Madritschem, zastavila načrt za delovanje, čezmejno sodelovanje pa je bilo od vsega začetka zelo pomembno. 

 

25 let ni dolga doba in vendar se je v teh letih za kmete marsikaj spremenilo. Kako kot skupnost lahko pomagate kmetom v spremenjenih okoliščinah pri njihovem razvoju?

Miha Zablatnik: Danes se mora vsak kmet za nekaj specializirati, če hoče preživeti na svoji kmetiji. Koncept KIS sloni na dobro izobraženih odbornikih in uspešnih kmetih, ki so lahko vzor drugim kmetom in jim po potrebi tudi svetujejo. Kmetje lahko obiskujejo kmetije odbornikov in si ob načinu vodenja nabirajo ideje in spodbude. KIS pa ima v osebah Olge Voglauer in Marinke Mader-Tschertou dve dobro izobraženi kmetici, ki radi svetujeta pri vsakršnih načrtih in spremembah, ki čakajo kmete. Danes je potreba po individualnem svetovanju zelo velika. Svetovanje zajema največji del našega dela. Za orientacijo pa ponujamo kmetom tudi strokovne ekskurzije, tečaje in predavanja.

 

Kaj so največji izzivi današnjega kmetijstva?

Miha Zablatnik: Danes mora biti kmet podjetnik. Razmišljati mora podjetniško, voditi knjige in si tako zagotoviti dober pregled nad svojimi financami, da ne zaide v težave. Kmet mora svojo čast in svoj ponos imeti v svojih rokah. Vem, da je fletno sedeti na velikem traktorju, če pa ni mogoče, pač ni mogoče. Za socialno dobro počutje na kmetijah pa je pomembno, da so stanovanjske hiše urejene tako, da vsebujejo zaključene enote za starejši in mlajši rod. Nekdaj so na kmetijah živele velike družine skupaj v hiši, danes se je standard dvignil, postali smo individualisti in tudi za to je treba poskrbeti. 

 

Kje vidite prihodnost slovenskih kmetij na Koroškem?

Miha Zablatnik: Kmetija mora ostati v taki velikosti, da je za kmeta pregledna, da lahko oprav-lja delo. Pri prodaji pa mora kmet gledati, da se čim bolj znebi industrijske odvisnosti in v večji meri načrtuje direktno prodajo. Za kmete bo prej ko slej najpomembnejša dobra izobrazba, podjet-niški pristop in da ostaja pošten do samega sebe, je zadovoljen s tem, kar ima, in je na to ponosen. Naš koledar ima preprosto filozofijo – najmanjši in največji kmet – oba sta enakovredna in od vsakega se lahko kaj naučimo. 

 

Biti gospodar na lastni zemlji ni nekdaj veljajo za največje bogastvo. Zakaj vedno več posestnikov oddaja zemljišča v najem in si poiščejo zaslužek v drugih poklicih?

Miha Zablatnik: Danes je v ospredju materialno gledanje. Vsaka ura se računa in vrednoti po tem, ali se splača. Moder človek mi je nekoč dejal: če ti gre slabo, naredi dobro delo. Dobro delo ti prinese veselje, zadovoljstvo, moč. Dobro delo pa je brezplačno, a te osreči in zadovolji, kar je več vredno kot ves denar. 

Vašo domačo kmetijo pri Kumru je prevzela hčerka Olga z družino. Kako navdušiti mlade za prevzem kmetije?

Miha Zablatnik: Hčerka Olga je vedno hotela postati kmetica, zato je po maturi tudi izbrala študij kmetijstva. Hčerki smo vedno vključili v delo na kmetiji in jima posredovali veselje do življenja na kmetiji. Kadar pri nas krava teli, je to velik praznik. Naše travnike in njive pa gledam kot velik vrt, na katerih celo leto nekaj cveti in raste. To je nekaj fenomenalnega. Tako veselje je treba posredovati otrokom. Ob delu pa mora za mlade biti vedno tudi čas, npr. za kopanje ali obisk diskotek. Kmetijstvo – to ni hoditi na delo – kmetijstvo živimo. Ne smemo pa pozabiti, da je treba pravočasno oddati kmetijo v mlajše roke. Pri predavanjih sem vedno svetoval, da se je do 65. leta starosti lažje ločiti od lastnine kot pozneje. 

Vaše želje in vizije za KIS in kmetijstvo?

Miha Zablatnik: Situacija za kmete je težavna. Industrijsko kmetijstvo sili v velike enote. Pod tem vplivom živijo tudi kmetje na južnem Koroškem. V letih 2013-2104 se iztekajo pogodbe kmetom in opažamo, da marsikateri starejši kmetje ne bodo več kmetovali, mladi pa ne prevzeli kmetij, ker imajo dobro službo. Zaznaven pa je trend na področju ekoloških kmetij, ki razmišljajo v zaključenem krogu in ne o velikih širitvah. To je pozitiven razvoj. Kupci cenijo domače produkte. To je priložnost za naše kmete, da se odločijo za domačo produkcijo, ki jo ponujajo v svojem okolju. To je priložnost za naše malo strukturirano področje, ki nudi možnosti za kmetovanje in preživetje.