Otvoritev novega prireditvenega centra kot jubilejno darilo

Ob navzočnosti številnih častnih gostov je celovška Mohorjeva v torek, 27. septembra, praznovala 160-letnico svojega delovanja. Seveda delovno, in sicer s slovesno otvoritvijo novega prireditvenega centra v hiši sredi Celovca.

Z leve: Martin Lisec, Franc Kelih, ravnatelj Tone Koren, Marica Hartmann, škof Alois Schwarz je prorektor Mohorjeve družbe, predsednik Jože Kopeinig, Herman Kelih, Milan Blažej in Miha Kreuz (© slika: gotthardt/Nedelja)

Petminutni film o 160-letni zgodovini Mohorjeve družbe v Celovcu je zadostoval, in vsi so vedeli: tega, kar je bilo storjeno v teh letih, ne bo nikdar mogoče do konca razkriti. Nekateri pa so na slavnostni prireditvi ob 160-let­nici v torek, 27. septembra, ki je bila v novem prireditvenem centru Mohorjeve v Celovcu, le poskusili opisati zasluge te ustanove, katere soustanovitelj je bil blaženi škof Anton Martin Slomšek.

Direktor Mohorjeve družbe Anton Koren je opozoril na pomembnost novega prireditvenega centra, ki ga je na koncu slovesnosti blagoslovil škof Alois Schwarz. Zahvalil se je deželnemu glavarju Durnwalderju za povezanost s koroškimi Slovenci, saj je pokrajina Trentino-Južna Tirolska prispevala 254.000 evrov. Zahvalil se je tudi avstrijskemu ministrstvu za šolstvo, umetnost in kulturo, ki je prispevalo 149.000 evrov, nekaj sredstev pa bo prišlo tudi iz tako imenovanega plebiscitnega daru. Ni pa skrival tudi svojega razočaranja: »Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu projekta za zdaj še ni podprl, češ da ga ne odobravajo vse politične organizacije koroških Slovencev in tako nima prioritete. Ta način določanja prioritet hromi vsakršno inovacijo v naši narodni skupnosti, upati pa je, da bo slovenska politika našla drugačen pristop.«

Številni častni gostje V imenu organizacij, ki imajo svoje pisarne »pri zanesljivem partnerju« v Mohorjevi hiši v Celovcu, je spregovorila Sonja Kert-Wakounig. Poudarila je, »da sta vztrajno delo in vizija v hudih časih premagala vse težave«. Župan mesta Celovec Christian Scheider je Mohorjevi čestital »iz spoštovanja in iz vsega srca« in jo imenoval »podjetje, ki je vizitka mesta in steber za celovško in koroško prebivalstvo«. Za predsednika gospodarske zbornice Franza Pacherja je Mohorjeva »ustanova, katere cilj je vedno bila Evropa in ki je dajala domovino ljudem slovenskega maternega jezika«. Koroški deželni glavar je poudaril, da bo Mohorjeva »tudi v prihodnje značilen prometni znak na dobri poti koroške prihodnosti«. Južnotirolski deželni glavar Luis Durnwalder je navezal na Korenovo zahvalo za dar in dejal, »da podpora ni nič drugega kot majhen znak zahvale Avstriji, ki je vedno pomagala Južnim Tirolcem«. Omenil je tudi, da živimo v moderni in odprti Evropi, toda v tej Evropi se manjšine še ne počutijo čisto doma. »Mi manjšine ne želimo nič drugega kot samo to, kar je za vse druge nekaj samoumevnega: da lahko uporabljamo svoj jezik.« Za generalnega tajnika na zunanjem ministrstvu Johannesa Kyrleja se je Mohorjeva »razvila od založbe do močne ustanove dialoga«. Minister za šolstvo v Republiki Sloveniji Igor Lukšič je Mohorjevo označil za »enega velikih temeljnih kamnov slovenstva«. Škof Alois Schwarz je v svojem govoru opozoril na to, kako pomembne so danes Mohorjeve knjige, ko ni več treba uriti spomina, ker je vse mogoče takoj najti na računalniku. »Mohorjevi tiski so protikultura h kulturi pozabljanja.«

Slavnostno prireditev je povezovala Monika Novak-Sabotnik, dvakrat pa je stara besedila s presenetljivo aktualno tematiko bral igralec Mihi Krištof. Glasbeni spored sta oblikovala ansambel Slomškovega doma in skupina Voxon.
Vincenc Gotthardt