(© slika: nedelja)

O izrednih
in dragocenih
križih

Na vsakem pokopališču je nekaj križev in spomenikov, ki izstopajo. Tako tudi na pokopališču v Melvičah. Vse te križe, preproste ali razkošne, so naredili potomci rajnih sami ali pa so jih po svoji zamisli dali narediti. Eden posebej izstopa. To je križ, ki ga je dal po svojih načrtih narediti arhitekt, slikar in profesor Janez Oswald, ki je naredil tudi načrt mrt­vašnice. Pred nekaj dnevi je Janez Oswald, ki je umrl v 90. letu starosti in je vse svoje živ­ljenje deloval v Celovcu, na tem pokopališču našel tudi svoj zadnji zemeljski počitek.
Tokratna kulturna priloga je posvečena takim posebnim križem v prenesenem pomenu. Spomnili smo se nekaterih kulturnih delavcev, ki so bili, tako kot ti križi na pokopališču, posebni. S svojim delom, s svojim mišljenjem in svojim življenjem. Nekaj takih osebnosti, ki jih ni več med nami, se spominjamo v tej prilogi.

Pred kratkim sta umrli dve osebnosti, ki sta se zapisali besedi. Pesnik Tone Pavček je s svojimi pesmimi osvojil in duhovno obogatil Slovence, kjerkoli živijo. Njegova preprosta in razumljiva beseda je močno odjeknila tudi med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. V tej prilogi lahko preberete nekaj njegovih do sedaj še neobjavljenih pesmi. Najbolj oguljen in z lastnimi pripombami dopolnjen Slovenski pravopis na Koroškem pa je odložil tudi politik in upornik med koroš­kimi pisatelji Janko Messner.

V rubriki Poglejmo čez plot pa s prispevkom o Edvardu Kocbeku že gledamo na letoš­nje novoletno srečanje v Tinjah. Tam bo v središču Knjižnih presoj.

Osebnosti, ki se jih v prilogi spominjamo tokrat, so bile vse svoje življenje dostikrat v središču javne pozornosti. Spodbujajo naj nas k iskanju tistih tihih osebnosti, ki nikdar niso stale pod žarometi, a so za vsakega izmed nas izjemnega pomena. Poglejmo, kje stojijo tihi in skriti križi na pokopališčih, ki so za nas še posebej dragoceni.

Vincenc Gotthardt, kulturni urednik