Diözesanbischof
Dr. Alois Schwarz

Bischof Dr. Alois Schwarz

Et verbum caro factum est
Und das Wort ist Fleisch geworden

Anleitung / Navodilo

Sie haben Fragen oder Anregungen und wollen mit uns in Kontakt treten? Verwenden Sie einfach das Kontaktformular auf der rechten Seite, füllen Sie die Felder aus und klicken Sie auf “Senden“.
Če želite postaviti vprašanje, izraziti mnenje ali dati predlog lahko uporabite kontaktni formular na desni strani. Izpolnite obrazec in odpošljite sporpčilo.

SCHLIESSEN / ZAPRI

Kontakt

Ihre E-Mail an / Vaše sporočilo: Slowenischer Arbeitsausschuss der KA/Katoliška akcija in oddelki

 

 

Dr. Miha Vrbinc

 
 
 

Veröffentlicht von / Objavljeno:

KA-Referat za družine/PZ

Ta teden pripravlja duhovno misel Dr. Miha Vrbinc, strokovni nadzornik za slovenščino

Petek, 19.05.2017

V Beljaku rojeni in pred desetimi leti umrli filozof Paul Watzlawick je zaslovel v svetu s svojimi teorijami o komuniciranju, o sporazumevanju. Pravi, da je vse komunkacija, ko reče: Ni mogoče ne komunicirati. Tudi če ne povemo nič, komuniciramo – z mimiko in gestiko. Če bi zdaj utihnil radio in po sprejemnikih ne bi slišali nobenega šuma, bi to v vas sprožilo reakcijo, osnovano na tej navidezni ne-komunikaciji: Je radio pokvarjen? Ali toka ni? Se je kaj zgodilo? Bila bi prava komunikacija brez besed.

V svojih razmišljanjih tega tedna sem se ukvarjal s tematiko jezika in vere:

Jezik, ki govori o ljubezni do bližnjega in v ljubezni do bližnjega, je tisti skupni jezik, ki ga razumemo vsi.

Jezik nas združuje, ko ga označujejo modrost, vera in zaupanje, upanje in predvsem ljubezen do bližnjega.

Ob letošnji 500-letnici reformacije in slovenskem reformatorju Primožu Trubarju se še bolj zavedamo, da je jezik posrednik med Bogom in človekom.

Naša skrb pa mora biti tudi v tem, da nam je slovenščina tudi v prihodnje posrednica med nami in hitro se razvijajočim svetom.

Vse to more opraviti jezik tedaj, ko ravnamo z njim spoštljivo. In spoštovanje do jezika je obenem spoštovanje do bližnjega.

 

Četrtek, 18.05.2017

Ob letošnjem svetovnem dnevu maternega jezika 21. februarja je predsednik Društva slovenskih pisateljev, pesnik Ivo Svetina, napisal razmišljanje o jeziku, ki ga je začel z izpovedjo nemškega filozofa Ludwiga Wittgensteina: „Meje mojega jezika so meje mojega sveta.“ Svetina pudarja vlogo jezika kot čudežnega organizma, „ki zna poimenovati celo nepoimenljivo, nepredstavljivo. Vsakič znova iznajde nove in nove besede, ki širijo njegove meje, naše meje.“.

Kakor se razvija naravoslovno raziskovanje sveta, tako mora nanj reagirati tudi jezik, da ostaja živ, kajti tudi jezik je živ organizem. Omenjam misel pisatelja Florjana Lipuša v intervjuju z verskim tednikom Nedeljo ob njegovem 80. rojstnem dnevu: citiram „Jezik ni le slovnica in pravopis, z jezikom smo se narodili v neko občestvo, prenesli smo gene in značilnosti, z jezikom smo ubesedili svojo neprimerljivo stoletno dediščino.“ konec citata

Ob današnjem svetovnem dnevu muzejev se z vidika jezika, z vidika slovenščine v okolju, v katerem biva z drugimi jeziki, lahko sprašujemo, kolikšna je naša skrb, da ostaja slovenska beseda živ organizem, ki nam oblikuje gledanje na svet, ki nam obogati naše dvo- in večjezično bivanje med kulturami. Koliko skrbimo za žlahtnost slovenske besede?

 

Sreda, 17.05.2017

Jezik oblikuje tudi podobo naše vere.

Z dopustov v tujih, drugače govorečih deželah in s potovanj po njih so mi še zdaj v spominu obiski kakega bogoslužja, kjer lastna, katoliška vera zaživi v drugem jeziku. Posebno pa mi je pred očmi cerkev očenaša na Oljski gori v Jeruzalemu z zapisom molitve očenaš na keramičnih ploščicah v 140 jezikih.

Že iz same radovednosti rad pogledam v eno-, dvo- in večjezične slovarje. Med njimi je tudi nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar Antona Janežiča. Anton Janežič je kot učitelj, jezikoslovec, uredník bil skupaj z Antonom Martinom Slomškom in Andrejem Einspielerjem pobudnik in soustanovitelj Mohorjeve družbe, ustanove, ki je Slovenke in Slovence v pravem pomenu besede naučila brati in iz njih ustvarila literarni narod.

Janežičev slovar, po katerem listam, je iz leta 1867; natisnjen je torej bil pred 150 leti. Ob današnjem dnevu telekomunikacije in informacijske družbe je to lep simbol za sporazumevanje med ljudmi.

Obenem pa je prav, da se hvaležno spomnimo vseh, ki so svojim delom prispevali k temu, da je slovenščina danes eden izmed jezikov Evropske skupnosti – tako sta na Koroškem doma dva uradna jezika Evropske unije.

Torek, 16.05.2017

31. oktobra letos minilo 500 let, odkar je Martin Luter razobesil na cerkvi v Wittenbergu svojih znamenitih 95 tez o veri – in se je s tem začela reformacija. V wikipedíji je ob Lutrovem poklicu zapisana cela vrsta dejavnosti: jezikoslovec, prevajalec, teolog, pisatelj, profesor, menih, odvetnik, prevajalec Svetega pisma, pisec slavospevov.

Vlogo slovenskega Lutra je prevzel Primož Trubar, ki je prav tako izpolnjeval vse te dejavnosti, ki sem jih bil naštel prej, le menih ni bil. Je avtor prve slovenske tiskane knjige, katekizma, ki mu je dodal učbenik za branje in pisanje, Abecedarij. Kako domiseln in smiseln korak – knjigi o veri je pridružil zvezek, s katerim se ljudje lahko naučijo prebrati tisto, kar jih verski nauk uči.

Primož Trubar spremlja nas vse tudi danes, saj je upodóbljen na slovenskem kovancu za 1 evro z izrekom »Stati inu obstati«; predvsem pa nas spremlja kot mož vere, ki je razúmel, da je jezik posrednik med Bogom in človekom. Luter in Trubar sta prevzela to posredovanje vere v jeziku ljudstva. Katero vlogo verskega posredovanja vere prevzema vsaka in vsak od nas?

Ponedeljek, 15.05.2017

Gotovo veste s spleta, iz leksikonov in s koledarjev, pa tudi iz tradicionalnega kmečkega vsakdanjika, da so ob vsakem dnevu v letu zapisani godovnice in godovniki, zapisane pa so tudi posebne teme, katerih se spomnimo prav na ta dan.

Včeraj je bil materinski dan, danes, na god svete Zofije, zaključujemo dneve ledenih svetnikov, Pankracija, Servacija in Bonifacija.

Imena imajo svoj izvor in pomen. Njihovo razlago najdemo npr. v Leksikonu imen Janeza Kebra, ki je prvič izšel pred dobrimi 30 leti, pa je na voljo tudi v posodôbljeni izdaji s skoraj 1000 stranmi. Zanimivo je brskati po izvoru imen in besed.

Ime Zofija je iz grščine, pomeni „modrost“, „učenost“. Svetnica iz Rima je umrla mučeniške smrti v 3. stoletju, imela pa je tri hčere –

fides, vero;

spes, upanje;

in karitas, ljubezen; to so osnovne kreposti krščanstva.

Današnji 15. maj pa je tudi svetovni dan družine. Morda se danes prav posebej ukvarjamo z jezikom v družini. Ali nas razdvaja ali nas združuje? Ali ga res označujejo starševska modrost odraslih, vera in zaupanje v odraščajočo mladino, upanje, da bomo kos izzivom prihodnosti, in predvsem ljubezen do bližnjega?

Nedelja, 14.05.2017

Danes je 5. velikonočna nedelja. Obenem je to 28. dan po velíki noči, še 22 dni je do binkoštne nedelje – binkošti, beseda, ki je povezana s srednjeveško latinsko besedo pentecoste oz. grško besedo pentekostys, petdesetíca. Če je velika noč praznik Kristosovega vstajenja, potem so binkošti praznik svetega duha – in njegovega delovanja, kakor beremo v Apostolskih delih:

Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom
in začeli so govoriti v tujih jezikih,
kakor jim je Duh dajal izgovarjati. /…/
Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi,
ki so bili vsi iz sebe,
ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku.

Ob tem citatu se spomnim drugega mesta v svetem pismu, ki govori o jezikih in sporazumevanju med ljudmi. V 1. Mojzesovi knjigi je govor o babilónskem stólpu, s katerim je človek želel graditi stolp do nebes, do Boga, da bi bil tako visok kot on. A Bog je ljudem zmešal jezike, da se niso več mogli sporazumeti med seboj.

Nasprotno pa beremo v Apostólskih delih: apostole slišijo vsi v svojem maternem jeziku, vsi slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velíka Božja dela!

Jezik, ki govori o ljubezni do bližnjega, je tisti skupni jezik, ki ga razumemo vsi. Prav na današnji materinski dan pa je ta jezik ljubezni do matere tisti, ki nas povezuje v velíko skupnost spoštovanja do naših mater.

 

 

 

Go to top