Na priljubljenem srečanju travarjev, zeliščarjev in ljubiteljev narave so se v prijetnem ozračju družili domačini s prijatelji iz sosednje Slovenije. Duša srečanja gospa Milka Ožbolt je predstavila pester spored dneva, ki je za številne udeleženke in udeležence vseboval sprehod po duhovni poti, po nekoliko zahtevnejši rekreacijski stezi ali pa spet po bolj lahki poti mimo kulturnih zanimivosti Prezida vse tja do izvira Trbuhovice, kakor so poimenovali vodo, ki se po sedemkratnem preimenovanju kot Ljubljanica izlije v sama slovensko prestolnico. Vmes pa ji pravijo še Obrh, Sržen, Rak, Unica in Pivka.

Kako prijetno je 1000 m nad morsko gladino zaužiti sveži zrak, ki ga razvajajo pisane poljske rože in polni vonj na ojstrvah sušena sena in vabljivo zrelih gozdnih jagod? In potem na cilju, pri izviru hladne in kristalno čiste vode. Trbuhovica, ker curlja iz trebuha matere zemlje in na poti skozi slovenski kras do Ljubljane plemeniti slovenski rod. Sedem imen, sedem narečij, sedem dni, sedem zakramentov, ... .

Zares se splača pot do izvira, pot do prijaznih in pridnih ljudi, ki ohranjajo in živijo iskreno gostoljubnost. Pri sklepnem golažu in okusni malici je bil potrjen soglasen sklep po ponovnem srečanju v Celovcu tu in tam.