Kakšna je bilanca? Kdo so bile osebnosti, ki so kovale podobe organizacije, kakšni so bili izzivi nekdaj in kakšni so danes? Kakšne so želje ob jubileju?

Urednik me je nagovoril, naj obudim spomin na začetek Katoliškega delovnega odbora/Katoliške akcije, ki deluje od leta 1965 naprej v krški škofiji na Koroškem. Dodal je, da naj bom oseben, naj bom kratek.

Najprej sem se ob tej nalogi spomnil oseb, ki sem jih spoznal in s katerimi sem smel sodelovati. Pokloniti bi se moral sedaj velikemu številu oseb. 

Naj mi bo dovoljeno, da imenujem le tri osebnosti, ki zame predstavljajo po svojem profilu mnoge druge.

Dr. Vinko Zwitter Na predvečer vseh svetih sva bila z ženo na pokopališču v Št. Jakobu v Rožu. Tam počiva dr. Vinko Zwitter, ki je pobud-nik ustanovitve te cerkvene organizacije in njen vodja do svoje smrti leta 1977. Tri leta poprej mi je zaupal, da sem se vključil kot poklicni sodelavec. Srečal sem ga torej kot priletnega moža. Ko je vsak teden prihajal v pisarno v Mohorjevi hiši, me je vedno znova presenečal s svojim navdušenjem in novimi pogosto smelimi pobudami. Ob njem sem doživljal, kaj pomeni biti Jezusov učenec in živeti iz veselja nad evangelijem. Veliko motivacije za svoje prizadevanje je črpal iz dogodka drugega vatikanskega cerkvenega zbora in se navduševal nad novo vigredjo v Cerkvi. Podoba Cerkve kot potujočem ljudstvu, dostojanstvo in soodgovornost vsakega posameznika ob različnih nalogah, obhajanje liturgije v domačem jeziku … z vso močjo je sodeloval pri nalogi prenove. Pogovori na sejah in sestankih so bili usmerjeni v načrtovanje. Danes mi je žal, da ga nisem kaj več spraševal o njegovi življenjski poti in njegovih izkušnjah.

Dr. Andrej Kajžnik je bil dolga leta duhovni asistent delovnega odbora. Tudi on je živel iz duha drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Zelo mi je v spominu sicer skromna gesta, ki pa me je zelo nagovorila. Pri neki duhovni obnovi nam je vsem izročil pismo. V njem pa so bile zapisane znamenite besede apostola Pavla: Vi ste pismo. V tej prispodobi je zaobjeta vsa naloga apostolata.

Milica Janežič je ves čas svojega poklicnega življenja posvečala delu v ustanovi Katoliškega delovnega odbora. Nosila je težo dneva in skrbela od vodenja financ do pismenih dokumentov za vse vidike, da organizacija lahko deluje. Njena vztrajnost, zanesljivost in zmožnost sodelovati s številnimi ljudmi je neprecenljiv prispevek k trajnemu delovanju te ustanove.

S temi tremi osebnostmi pa sem predstavil tudi temeljni sestav likov, ki nosijo ustanovo, namreč

• -v vodstveni nalogi prostovoljni – 
• neplačani sodelavec/sodelavka;
• duhovnik, kot duhovni asistent in poklicna sodelavka/sodelavec.

Katoliška akcija kot organizacija se je začela oblikovati s pontifikatom papeža Lea XIII. Papež Pij XI. jo je leta 1933 v nagovoru nemški mladini definiral kot »sodelovanje laikov s hierarhičnim apostolatom Cerkve«. V raznih deželah so se razvile posebne oblike. Odločilni vidik pa je bilo delovanje v določenih »življenjskih okoljih«. Znamenito je gibanje delavske mladine, ki je začelo delovati 1925 v Belgiji, pod vodstvom msgr. J. Cardijna. V Avstriji je po drugi svetovni vojni kmalu zaživela zelo razvejana organizacijska oblika Katoliške akcije.

Eno področje so bile skupine ljudi: otroci, mladina, žene, možje, družine, izobraženci, drugi vidik pa stvarna področja kot izobraževanje in družbena občila. Slovenski katoličani so sodelovali na teh področjih v oddelkih, ki so bili organizirani na škofijski ravni. Zelo aktivni so bili mladinci, ki so sodelovali tudi na srečanjih na evropski ravni. Pod vtisom drugega vatikanskega zbora je tedanji krški škof dr. Josef Köstner na ponovno prošnjo ustanovil Katoliški delovni odbor, organizacijsko samostojni oddelek Katoliške akcije v krški škofiji in imenoval dr. Vinka Zwittra in duhovnega asistenta kan. Aleša Zechnerja ter vodje in asistente posameznih oddelkov.

Orodje Katoliški delovni odbor je orodje – izposodil si bom besede enega mojih učiteljev – orodje za ustvarjanje boljših pogojev za prihod Božjega kraljestva. V kolikšni meri je bilo in je to orodje učinkovito? Ne morem postreči s celovitim pregledom opravljenega dela. Rad pa bi spomnil na nekaj primerov.

Veliko je število tistih, ki so dobivali in dobivajo ob srečanjih in izobraževalnih prireditvah pobude, da usmerjajo svoje življenje po evangeliju in s svojim življenjem pričujejo v okolju, v katerem živijo.

Priprava na sinodo Brez skrbnega in zavzetega pripravljalnega dela Katoliškega delovnega odbora za škofijsko sinodo (1972): sestanki po farah, sodelovanje pri posameznih dokumentih, posebej še pri predlogi o sožitju, pripravi vsega gradiva v slovenščini, bi bili sklepi sinode precej drugačni. Dobro sodelovanje s Katoliško akcijo na škofijski ravni in zastopstvo v gremijih na avstrijski ravni so izraz vzajemnosti in prizadevanja za dobro sožitje. Boli pa me, da se dvoje načel v škofiji ne upošteva dosledno: načelo teritorija, kjer naj bi bila oba jezika enakopravna in načelo znanja obeh jezikov za vse poklicne sodelavke in sodelavce škofije, ki na tem področju delujejo.

Celovški Zvon V delavnici Katoliškega delovnega odbora je dozorelo nekaj idej, ki so se razvile v samostojne oblike. Tak primer je revija Celovški Zvon.

Vzajemnost z revnimi in zapostav­ljenimi je v Katoliški akciji od vsega početka v zavesti. Med drugim o tem pričajo tri nabirke. Družinski postni dan, Sestra in brat v stiski, najuspešnejša pa je nabirka, ki jo izvajajo otroci s trikraljevskim petjem. Na to smo lahko ponosni, ker ima korenine in začetek v pobudi g. Janeza Rovana na Koroškem.

Za sklep dopolnjujem naslov, ki je vodilo za sodelavke in sodelavce Katoliške akcije.

»Naše pismo ste vi; pismo, ki je zapisano v naših srcih in ga poznajo in berejo vsi ljudje. Očitno ste Kris-tusovo pismo, za katerega skrbimo mi in ki ni pisano s črnilom, temveč z Duhom živega Boga, pa ne na kam-nite table, marveč na table mesenih src.« 2Kor3,2

Janko Merkač

 

ŽELJE KATOLIŠKI AKCIJI OB JUBILEJU

• Prisluhnimo človeku in Bogu kot ljudje dobre volje.
• Opogumimo drug drugega pri svojem delu v božjem vinogradu.
• Ljubimo bližnjega kot odraz spoštovanja in sprejemanja samega sebe.
• Enačimo človeka s posebnimi potrebami v sodobni inkluziji zavezani družbi.
• Tvegajmo pot v luči evangelija, ki obeta življenje v polnosti.
• Katoliška Cerkev povezuje svet in potrebuje kritičnega duha božjega otroštva.
• Aktivnost Katoliške akcije sloni na zaupanju v božje stvarstvo sredi raznolikosti sodobnega sveta.
• Tekmovanje je človeku naravna spodbuda na osnovi spoštovanja drugega.
• Oblikovanje prihodnosti ne gre mimo organiziranega dela v duhu solidarnosti.
• Lepota stvarstva je neusahljivi vrelec zaupanja v božjo previdnost.
• Izobraženost je ključ do pravičnejšega sveta na temeljih odprte demokratične družbe.
• Šala za vsak dan je potreben vsakdanji kruh.
• Koncilska Cerkev korenini v prepričanju, da je človek njena pot.
• Eksperiment je tveganje prenovljenega življenja.
• Aktualizirajmo apostolsko gibanje laikov kot hrepeneče odkritosrčne kristjanke in kristjani.
• Kritizirajmo drug drugega in skupaj zavijmo na pot odrešenja.
• Cenimo Cerkev kot dom sester in bratov v Kristusu, tukaj in zdaj, na tem svetu in v tem trenutku.
• Iščimo in našli bomo v igri, molitvi, pogovoru, žalovanju in praznovanju.
• Jecljaje še naprej iščimo pogovor z Bogom, ki ga kljub vsemu smemo tikati.
• Evangelizirajmo svet v blagovesti, ki je dar vsemu stvarstvu in vsemu svetu.

 

Pavel Zablatnik