Dekanat

Dekanat Bleiburg/Pliberk

Dekanatswallfahrt 2017

Dekanijsko romanje 2017

Einladung für Dekanatswallfahrt (© Foto: SP)
Einladung für Dekanatswallfahrt (© Foto: SP)

Bei der Sitzung des Dekanatsrates wurde von den Mitgliedern der Wunsch geäußert, bei der Dekanatswallfahrt die beiden wenig bekannten Filialen der Pfarre Edling, Alt-Mittlern und Humtschach zu besuchen. So haben wir uns für eine Fußwallfahrt von der Filiale Alt-Edling nach Humtschach entschlossen. Der ganze Oktober war wunderschön und so erhofften wir uns auch für den 22. Oktober ein einladendes Wetter. Leider hatten wir kein Glück. Trotz strömenden Regens versammelten sich Gläubige aus allen 6 Pfarren, davon natürlich die meisten aus der Pfarre Edling bei der zwar kleinen, aber sehr schönen und zierlichen Kirche. Nach der Begrüßung durch Dechant Olip und die PGR-Obfrau Sabine Klokar folgten Gebet und Gesang. Danach wurde die Kirche, die dem Hl. Thomas geweiht ist und aus dem Ende des 14. Jh. stammt, vom Lokalmatador Mag. Anton Boschitz erklärt, wobei er besonders auf den neu gestalteten Kreuzweg von Nežika Novak hinwies. Statt wie geplant zu Fuß, fuhren wir zur Filiale Humtschach, die aus dem 17 Jh. stammt und dem Hl. Ulrich geweiht ist. Ihre Entstehungsgeschichte wurde in Vertretung von Provisor Janez Tratar von PGR-Obfrau Sabine Klokar dargelegt. Im Gotteshaus empfingen uns schon die Bewohner der Ortschaft mit Gebet uns Gesang. Die am Ortsrand auf einem Hügel gelegene Kirche war alsbald mit Gläubigen gefüllt und bot eine schöne Stimmung für das gemeinsame Beten und Singen. Besonders die gesungene Marienlitanei mit den Antwortgesängen schuf ein eigenes Klima der Spiritualität und der Frömmigkeit. Der eucharistische Segen und ein Marienlied bildeten den Abschluss. Ein herzlicher Dank gilt der Heimpfarre Edling für die Bereitung einer einladenden Agape in der Vorhalle und für die Bewirtung. Allen, die trotz des widrigen Wetters gekommen sind, war ein eine schönes Erlebnis.

 

Pri seji dekanijskega sveta je bila s strani članov izražena želja, da bi organizirali skupno, dekanijsko romanje. Kmalu se je razvila misel, da bi lahko poromali peš, in sicer od ene do druge podružnice v župniji Kazaze. Manj poznani podružnici v Stari Metlovi in na Humčah sta se tako zdeli zelo primerni. Zato je hitro padla odločitev in določitev datuma, ter tudi kako bi to romanje izvedli. Da smo izbrali mesec oktober je botrovalo kar nekaj stvari, gotovo pa je ena izmed teh bila tudi 100-letnica Marijinih prikazovanj v Fatimi in mesec zbrane molitve rožnega venca. Pripravili smo plakate, ki so vabili mnoge verne v dekaniji. Ker je bil ves oktober lep in sončen, smo tako upali, da bo tudi 22. oktobra, a že prebudili smo se v deževno nedeljo in vreme se ni izboljšalo do popoldneva. Vendar to nam ni vzelo volje, morda smo pokazali še celo večjo odločnost. Res, da je bila večina romarjev iz Kazaz, a so kljub temu prišli še mnogi iz vseh ostalih far naše dekanije. Prevzela nas je že lepota majhne cerkvice v Stari Metlovi. Najprej nas je pozdravil dekan Ivan Olip in za njim še predsednica farnega sveta Sabina Klokar. Po kratkem uvodu s pesmijo in molitvijo smo prisluhnili kratki razlagi cerkve sv. Tomaža iz ust domačina mag. Antona Boschitza, ki je povedal, da so temelji cerkvice bili postavljeni že konec 14. stoletja. Veliko pozornost pa je namenil križevemu potu umetnice Nežike Novak, ki se čudovito zlije v sam sakralni prostor. Čeprav je bili načrtovano pešromanje, smo se vendar peljali z avtomobili do naslednje, oziroma zadnje postaje našega romanja. Na Humčah namreč stoji zelo lepa cerkev iz 17. stoletja, ki je posvečena sv. Ulriku. Ob prihodu skupine romarjev nas je v cerkvi z molitvijo in pesmijo že pričakala manjša skupina domačinov. Nekaj besed iz zgodovine te cerkvice je pripravil in zapisal provisor Janez Tratar, prebrala pa nam je gospa Klokar. Čudovita cerkvica na vrhu hriba se najprej predstavi s sončno uro in veliko fresko sv. Krištofa. V svoji notranjosti pa s toplino in spokojnostjo, ki nas je vse navdala, da smo ostali zbrani v molitvi in pesmi. Za zaključek smo zapeli še litanije Matere Božje in prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Domačini pa so za vse romarje pripravili pecivo, potico in druge dobrote, ki smo jih poplaknili z dobro kapljico in toplim čajem. Tako je bilo popoldansko romanje za vse, ki so se ga udeležili, prijetno in lepo doživetje.