Simpozij »Koroška Cerkev med pričakovanji in resničnostjo«

»O tem, kaj je bilo dobro in kaj manj«

Kakšna je bila v letih 1945–1975 resničnost Cerkve na Koroškem in kakšna so bila pričakovanja, to želi osvetliti simpozij, ki ga organizira Nemško-slovenski koordinacijski odb

Sinoda je bila pomemben mejnik krške škofije v 20. stoletju (© Foto: gotthardt_nedelja)
Sinoda je bila pomemben mejnik krške škofije v 20. stoletju (© Foto: gotthardt_nedelja)

 Simpozij bo potekal od 23. do 24. aprila v Deželnem arhivu v Celovcu. Prvi dan simpozija bo osvetlil Cerkev z vidika organizacijae, naroda, žensk, imigracije, verstev, socialnih ustanov, denarja, sveta in ekumene. Drugi dan bo posvečen Cerkvi in manjšinam. Prikazano bo, kako Cerkev ravna z manjšinami na Gradiščanskem, južnem Tirolskem, Madžarskem, v Italiji in na Štajerskem. Pred simpozijem smo se pogovarjali s sopredsednikom Nemško-slovenskega koordinacijskega odbora Tomijem Partlom. 

 

Nemško-slovenski koordinacijski odbor pripravlja simpozij, ki bo osvetlil preteklost koroške Cerkve od 1945 do 1975. V čem je pomembnost takega pogleda na preteklo obodobje?

Tomi Partl: Če želiš imeti dorbo prihodnost, moraš poznati zgodovino. Le tako je mogoče v prihodnosti napredovati. Treba je poznati cerkveno zgodovino, kakršna je bila. Če nam bo s tem simpozijem uspelo vsaj malo osvetliti to našo zgodovino v letih med 1945 in1975, bomo napravili velik korak k še boljšemu razumevanju in sožitju. 

Kaj pomeni takšen simpozij za prihodnost Cerkve? Lahko pomaga pri postavljanju novih smernic?

Tomi Partl: Ta simpozij nam bo povedal, v kakšnih razmerah so tedaj ljudje živeli in delovali, kakšne napake so takrat delali in kaj bi bilo bolje, da se ne bi zgodilo in kaj bi se moralo zgoditi, pa se ni. Simpozij bo opozoril tudi na vse to, kar je bilo dobro in vpliva tudi še na današnji čas.

 

V simpoziju gre tudi za Cerkev in materinščino. Kaj naj je vodilo za škofijo, v kateri živi kakšna narodna skupnost? 

Tomi Partl: Cerkev, to je ustanova, ki mora živeti enakopravnost. Pomembno je, da so manjšine enakopravne večinskemu narodu. To enakopravnost mora Cerkev poskusiti živeti in to je naši Cerkvi na Koroškem dobro uspelo. V preteklih desetletjih je koroška Cerkev veliko doprinesla k boljšemu sporazumevanju med obema narodoma v deželi. 

 

Krška škofija je na sinodi sprejela tudi dokument o sožitju Nemcev in Slovencev v škofiji. Glede sožitja se je na Koroškem marsikaj obrnilo na boljše. Bo tema sožitje med Nemci in Slovenci na Koroškem sploh kdaj zaključena?

Tomi Partl: Tema sožitje nikoli ne more biti zaključena. Treba je vztrajno delati na tem dan za dnem, teden za tednom, leto za letom. Tudi če je bil v preteklih letih dober razvoj, še vedno nastopajo težave in je treba stopiti v dialog. Ravnto tako kot se razvja družba, tako je tudi pri manjšinskem in večinskem narodu. Potreben je stalni dialog. Če dialoga ni, se manjšina porine na rob. 

 

Kaj je za dobro sožitje v deželi najbolj potrebno?

Tomi Partl: Najpomembnejše je dobro ozračje v deželi ter da prebivalci drug drugega sprejemajo takšnega kot je, ne glede na to, kakšen jezik kdo govori. Pomemben je medsebojni pogovor. Če pogovora med partnerjema ni, nekaj umre. 

 

 

- 23. in 24. april, pričetek ob 9. uri, Koroški deželni arhiv, Celovec