Njega, ki je pred 20-imi leti imel zamisel za Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti, ni bilo. Jože Ropitz, vodja Referata za cerkveno glasbo pri Dušnopastirskem uradu, se letos zaradi bolezni jubilejnih šmarnic ni mogel udeležiti, a zbrani so se ga spomnili v molitvi, v pesmih in v litanijah. Častitljivo je zadonelo v nedeljo, 21. maja, v stolnici, ko je letošnji vodja slovenskih šmarnic, upokojeni nadškof Alojz Uran, z romarji zapel pesem »Spet kliče nas venčani maj …«. Tudi letos je veljalo, kar je zapisal urednik Nedelje Lojze Pušenjak pred dvajsetimi leti v Nedelji: »Slovenska duša je majniško zapela na kraju, ki je za Slovence eden najbolj častitljivih.«

Slovenske šmarnice so mnogo več kot le litanije v čast Materi božji. To je tudi vsakoletna slovenska maša v stolnici na Gospe Sveti in to je tudi koncert pred majniško pobožnostjo, prijetno pritrkavanje skupine iz Goriških Brd in pete litanije ob orgelski spremljavi Špele Filipič ter ob koncu agapa pod mogočnim stolpom stolnice.

Letošnjo slovensko mašo je daroval sedanji vodja koroške Caritas Jože Marketz. Pred dvajsetimi leti, ko so bile Slovenske šmarnice izvedene prvič, je bil vodja Dušnopastirskega urada, kjer je doma Referat za cerkveno glasbo, ki te šmarnice izvede vsako leto. Paralela med prvimi šmarnicami in letošnjimi jubilejnimi se je pokazal tudi v organizaciji. Pavel Zablatnik jih je letos organiziral s pomočjo Marije Gruškovnjak kot referent za cerkveno glasbo, pred 20-imi leti jih je soorganiziral kot tajnik Slovenskega pastoralnega odbora.

Venček Marijinih pesmi sta z vso prisrčnostjo oblikovala Vokalna skupina Mohor in Fortunat iz Celovca in Cerkveni mešani pevski zbor France Cigan iz Črenšovec v Sloveniji. Med menjavo teh dveh zborov so umirjeno zadonele orgle, na katerih je zaigral organist Andrej Feinig. Medtem so se klopi stolnice polnile in upokojeni nadškof Alojz Uran je zbrane pozdravil »v enem najstarejših Marijinih svetišč, kjer verniki izročajo svoje življenje, veselje, radost, pa tudi stiske in bolečine nebeški priprošnjici, ki spremlja ljudi skozi puščavo zgodovine«.

Nadškof Uran se je v svoji pridigi ustavil ob 100-letnici prikazovanj Marije v Fatimi, govoril je o pomenu molitve rožnega venca in izročitvi Marijinemu brezmadežnemu srcu. O Fatimi je dejal, da je to najbolj javno in najbolj politično izmed novodobnih Marijinih prikazovanj. »Je odgovor nebes na revolucijo, trajajočo skoraj 200 let, in na končni poskus v 20. stoletju, da bi izruvali Kristusa iz src in iz človeške zgodovine ter uničili Cerkev. Danes pa je največja nevarnost, da hudič začne rušiti cerkveno skupnost od znotraj.« Nadškof Uran je poudaril, da ne nosijo odgovornosti za usodo sveta le papeži in škofje, ampak mi vsi. Predvsem je Božja Mati po zaslugi molitev preprostih doslej lahko varovala človeštvo. »Kajti preprosti so jo vedno ljubili kot svojo Mater in svojo pomoč. Marija je tista, ki pomaga vsem, vedno pripravljena in usmiljena, Ona je, ki skrbno hiti na pomoč, ki nežno objema, ki tolaži in zdravi. Ona nam pomaga v trenutku zgodovine, ko smo mnogokrat nemočni, nam izprosi milost rešitve zase in za človeško družbo. Gre za preživetje tudi našega naroda!«

Na koncu po blagoslovu z Najsvetejšim je zadonela še znana in lepa pesem ter tajna himna Marijinih častilcev »Marija skoz' življenje«. 

Besedilo in foto: Vincenc Gotthardt