Zelo nenadoma je 21. marca 2013 poklical Bog k sebi svojega zvestega služabnika Jožefa Uranka, pd. Kavha. Ta vest nas je zelo pretresla, saj je še prejšnji dan tako kot vedno pred sv. mašo v farni cerkvi goreče molil naprej rožni venec.

Pogreb v soboto, 23. marca, je ob somaševanju sobratov rektorja Jožeta Kopeiniga, bivšega gališkega župnika Valentina Gotthardta in Petra Stickra vodil domači župnik Slavko Thaler. Zelo lepo je v svoji pridigi orisal življenje rajnega Kavhovega ateja. Pokojni je pogosto sklepal svoje roke k molitvi, redno je z radostjo in do zad­njih dni prejemal svete zakramente. Globoko je častil Marijo, Mater Božjo, saj je bil nad 20 krat v Medjugorju in nekajkrat tudi v Lurdu. Z župnijo in drugimi skupnostmi se je z veseljem udeleževal božjih poti. Svojo vero je poglabljal tudi pri duhovnih vajah v Tinjah. Tako je s svojim življenjem oznanjal Jezusa Kristusa in vero posredoval tudi svojim otrokom in vnukom, ki so v slovo in zahvalo pri sv. maši izrekli zelo osebne prošnje.

Jožef Urank se je rodil 12. februarja 1927 na domači kmetiji pri Kavhu. Njegova mladostna leta so bila zaznamovana od druge svetovne vojne. Z družino je bil izseljen v taborišče Hesselberg v Nemčiji, kjer so morali prestajati grozote nacistničnega režima. Večkrat je omenil, da so v tujini veliko molili in da jim je bila vera v Boga v veliko oporo. Po srečni vrnitvi je po smrti očeta leta 1956 prevzel Kavhovo kmetijo. Poročil se je z ženo Marijo in rodilo se jima je pet otrok. Zavedal se je, da je največja odgovornost vsakega očeta, da poskrbi za svoje drage. Tako je živel za družino, za domače, za farno skupnost, nad 30 let je bil tudi občinski odbornik in se je trudil za dobro ozračje v občini in za spoštovanje slovenskega jezika. Bil je vedno dobrohoten in prijazen, saj mu je šlo za skupni blagor vseh. Za vsa ta prizadevanja pri Skupnosti južnokoroških kmetov, Narodnem svetu, Zvezi slovenskih izseljencev in društvu upokojencev so se mu ob odprtem grobu zahvalili Nanti Olip, Jože Partl in Helka Mlinar, že v cerkvi pa Veit Berg.
Ko je svojo kmetijo predal sinu Joziju, je še vedno pomagal na kmetiji, a se je tudi rad srečeval z ljudmi in se z njimi kaj pomenil.
Kavhov atej Jožef Urank je bil zelo ponosen, da se vsi njegovi otroci in njihove družine zavedajo njegovih vrednot, ki jih je zapisal že škof Slomšek: Sveta vera bodi vam luč, materina beseda pa ključ do narodove omike.

Rajni je umrl nekaj dni pred prazniki Kristusovega vstajenja, v katero je močno ve­roval. Farni skupnosti je bil zgleden kristjan, za kar se mu je župnik pri pridigi tudi osebno zahvalil.
st, mp