Simona Borstner s Suhe je odraščala v zelo verni družini. Lani je maturirala na celovški višji šoli za modno oblikovanje, vseskozi pa se je doma udejstvovala v cerkvenem in kulturnem življenju. Kot ministrantka je sooblikovala farno življenje, sodelovala pri mladinskem molilnem krožku, pela pri otroškem in nato pri mešanem zboru, sodelovala je tudi pri Lutkah Suha pri KPD Žvabek. Lani jeseni je vstopila v samostan šolskih sester v bavarskem Auerbachu. Takoj se je počutila domača. O tem bavarskem samostanu je prvič slišala pred tremi leti na mladinskem binkoštnem srečanju v Solnogradu, ko jo je nagovorila sestra in tako je vzpostavila stike. Po vstopu v samostan lani septembra je začela soznavati samostansko življenje, ki ga zaznamujejo vzdržnost, revščina in pokora. 

V samostanu Auerbach živi 37 sester, ki se posvečajo vzgoji v otroškem vrtcu in varstvu, v šoli, ki ima 407 učencev, sodeluje tudi šest sester. Prav tako delujejo v hiši in na vrtu, posebej se posvečajo čebelam. Znak reda je križ z bilko, ki rasteta iz zibelke. Izobrazba se začenja s prošnjo za sprejem v kandidaturo, šestmesečni postulat je priprava na prve zaobljube in prejem redovne obleke. Po noviciatu, ki traja dve leti in pomeni intenzivno uvajanje v življenje auerbaških sester, sledijo zaobljube za tri leta. Šolske sestre so 28. februarja Simono Borstner v bavarskem samostanu Auerbach sprejele v svoj red. S tem dnevom so se začele intenzivne priprave, ki so trajale do sobote, 3. septembra, ko je vstopila v red. Na slovesnost, ki se je je udeležil tudi bamberški nadškof Ludwig Schick, so prišli družina in prijatelji iz Koroške. Simona Borstner in Sandra Walter sta v cerkev v Auerbachu vstopili v beli obleki, zapustili pa sta jo po obredih kot novinki v črni obleki, s horarijem in gorečo svečo – Simona Borstner kot sestra Marija Estera. Sama je ob slovesnosti povedala, da je redovna obleka zunanji znak, da je postala Kristusova nevesta. V sebi je že vedno slišala Božji klic, saj je bil Jezus njen prijatelj in varuh. Želela se je čisto predati Bogu in s tem je postala srečna. 

Judith Borstner piše, kako so se domači peljali na slovestno s Marije Estere, ko je vstopila v noviciat

»Okrog 50 oseb, družina, prijatelji in prijateljice smo se podali na pot iz Podjune v Auerbach, v Nemčijo. Naš šofer Bernhard Wrienz nas je na deseturni vožnji varno pripeljal do samostana, da bi se udeležili posebne slovesnosti. »Naša« Simona Borstner s Suhe že eno leto živi v samostanu pri šolskih sestrah »naše ljube Gospe«, kjer se je pripravljala za vstop v noviciat. 3. septembra je bil dan slovesnosti. Simona vstopila v cerkev oblečena kot nevesta. Po sv. maši je nosila črno obleko in belo tančico in obljubila je, da bo v prihodnjih dveh letih preizkušala, če je to res prava pot za njo. Prevzela je tudi novo ime: sestra Marija Estera, in to kot znak, da hoče začeti novo življene z Bogom v središču.«