Zmotiče, Žužalče, Krpiče, Ločilo so zveneča imena vasi pod Dobračem. Slovenski kulturniki v teh krajih so si pred 110 leti izposodili ime za svoje društvo prav od te mogočne gore. Društveno delovanje se danes razteza na dve občini, Podklošter in Bekštanj. Angažirani društveniki pa se trudijo za kulturno raznolikost. Da bi se slišala slovenska beseda na jezikovnem obrobju, že desetletja s svojim delom skrbi predsed­nik društva Marjan Gallob. 

Že pred ustanovitvijo društva SPD Dobrač leta 1906 so na Brnci peli, igrali in imeli tamburaško skupino. Janez Miklavič, mežnar, organist in trgovec je bil med društvenimi ustanovitelji. »Bogato kulturno delovanje je omogočilo, da so v tistih začet-nih letih imeli kulturniki svoj lastni kulturni dom. Po prvi svetovni vojni so ga morali iz finančnih razlogov prodati,« pripoveduje Marjan Gallob iz zgodovine društva. Leta med prvo in drugo svetovno vojno so bila polna kulturnega ustvarjanja. Ljudje pod Dobračem so se zbirali ob pevskih vajah. V gostilni pri Prangarju so se vrs-tili kuharski tečaji in razna zborovanja. Slovensko društvo je nudilo z raznimi prireditvami društvenikom možnost srečanja in izobrazbe. Znani so bili brnški igralci, ki so v režiji Gallobovega starega očeta, ki je bil med obema vojnama tudi predsednik društva, igrali Miklovo Zalo in razne druge igre. S predstavami so gostovali po Koroškem in v Jugoslaviji. K viškom delovanja je štel tudi brnški sekstet, ki je leta 1931 posnel v Solnogradu svoje pesmi na plošče. »Jezikovna struktura je bila tedaj popolnoma drugačna. Vsi so znali slovensko in veliko je bilo ljudi, ki so aktivno sodelovali v društvu,« pravi predsed-nik Marjan Gallob, ki pozna današnjo jezikovno podobo kraja in dodaja: »Danes samo nekateri mladi še znajo slovensko.« Društveniki mlade, ki odhajajo na študijska in delovna mesta drugam, pogrešajo pri delovanju društva. 

Po drugi svetovni vojni so na Brnci zopet poživili delovanje društva. Zazvenele so spet tamburice, pri Prangarju so se vrstile igre, tudi štehvali so na Brnci. Njihovemu delovanju je vel nasproti hladen veter – priseljevali so se ljudje, odraščala je nova generacija, politično ozračje ni bilo naklonjeno slovenstvu, germanizacija je zajela tudi vasi ob mestu Beljak in ljudje so se bali govoriti slovensko – tako je zamrlo delovanje društva ob koncu petdesetih let. Edina aktivnost, ki je ostala, je bila slovenska pesem, ki so jo prepevali cerkveni pevci. V domači hiši pri Gallobovih so se ob Marjanovem očetu in mami zbirali pevci in pevke. Tako je ljubezen, veselje in spoštovanje do slovenske kulture prejemal Marjan Gallob v domači hiši na Brnci. Po študiju na Dunaju se je vrnil v domači kraj in se takoj vključil v kulturno delovanje društva in prevzel odborniške naloge pri Posojilnici. »Žalibog nisem pevec,« pravi nasmejani predsednik, ki je leta 1983 privabil režiserko Slavico Kropivnik in na Brnci so spet začeli igrati. Do društvene obletnice 2006 so vsako leto uprizorili vsaj eno gledališko predstavo – med igralci pa je vsakič nastopil tudi Marjan Gallob. Rad se spominja številnih gostovanj pri tržaških in porabskih Slovencih ter po Sloveniji. Odlični igralci z Brnce so za predstavo »Sence« prejeli leta 2006 nagrado avstrijskega ministrstva. Da bi ostala gledališka dejavnost živa še naprej, so na Brnci leta 1996 ustanovili Otroško in mladinsko gledališko skupino. Vsako leto se predstavijo mladi z novo premiero. Ob 110-letnici so mladi igralci uspešno uprizorili predstavo »Pravi junaki«. Deset let je v okviru društva deloval Otroški zbor »Smuklce«. Pa tudi skupina »Hauftre« je v svojem triletnem delovanju dokazala, da živi v mladih veselje do kulturnega ustvarjanja. To je spodbuda za predsednika Marjana Galloba, da bo društvo tudi v prihod-nosti delalo za mlade in z mladimi.

V sklopu gospodarske krize, ki je letos zajela slovenske Posojilnice, je društvo SPD Dobrač izgubilo prostore v Posojilnici na Ločilu. Društveniki so v zasebnih prostorih shranili društvene stvari, s sejami pa se preselili v gostilno pri Prangarju. Skozi celo stoletje je gostilna pri Prangarju steber društvenega delovanja. Predsed-nik Marjan Gallob je vesel, da ima društvo v osebi gospe Angele zvesto spremljevalko kulturnega dogajanja pod Dobračem in po njej so vrata gostilne vedno odprta za slovenske kulturnike. »Brez lastnih društvenih prostorov in mentorjev, ki svoj prosti čas namenjajo kulturnemu delu, je delovanje vsekakor oteženo,« pravi Marjan Gallob, ki je zadovoljen, da ima okrog sebe peščico zagnanih društvenikov, na katere se lahko zanese. Ob skupni pripravi društvene oblet-nice pa je društvenikom Dobrača jas-no: »Podpirati moramo mladino, da bo slovenska kultura živela tudi v naslednjem desetletju.«