Na ljudsko šolo v Lipo ob Vrbi nas je Christian Zeichen povabil ob posebni priložnosti: učenke in učenci so izdelali nov postni prt. Tega ne bi bilo brez prizadevne učiteljice Daniele Urschitz, ki skozi leto izvaja mnogo projektov.

O tem smo se lahko prepričali tudi ob našem obisku – z učenkami in učenci je pekla »miške«, ki so jih za dan odprtih vrat ponudili obiskovalkam in obiskovalcem.  

V Lipi ob Vrbi in v Bekštanju že kar nekaj let poučuje verouk Daniela Urschitz, doma iz Bekštanja, začela je leta 1979. Pravi, da je poklic veroučiteljice najboljši poklic. »Z otroki pojemo, molimo, poslušamo božjo besedo, šivamo, kuhamo. Vonj pri verouku ni samo vonj kadila, ampak tudi vonj kruha, ki ga spečemo skupaj,« navdušeno pripoveduje Daniela Urschitz. Po njenem mnenju je verouk predmet za srce, razum in za roke. Tako je tudi prišla do odločitve, da bodo letos skupaj z učenkami in učenci izdelali postni prt. Na črke so otroci zašili gumbe, vse dele blaga pa veroučiteljica skupaj šiva doma. Napis na postnem prtu, ki bo v postnem času v farni cerkvi v Lipi ob Vrbi, je dvojezičen in je vzet iz 31. psalma iz Svetega pisma: »V tvoji roki so moji časi.« Otroci so zelo radi sodelovali. Kar žal jim je bilo, ko so končali z ustvarjanjem postnega prta. Pri izdelavi pa so sodelovali tudi otroci drugih veroizpovedi. 

Daniela Urschitz poje v cerkvi v Lipi ob Vrbi in tudi v Bekštanju, vsako leto otroke pripravlja na prvo sv. obhajilo, v adventnem času pa ji je posebej v veselje izdelovanje adventnih vencev. V šoli so jih naredili nad sedemdeset, te je nato blagoslovil p. Tonček Zajc. Adventne vence je prodajala tudi v Celovcu, in sicer za dober namen za akcijo Korošec v stiski. Že kot otrok je obiskovala ljudsko šolo v Lipi ob Vrbi, na kateri sedaj poučuje in kjer ji zelo ugajajo številni projekti ter ozračje.

Vonj po kruhu, ki se včasih širi po šoli v Lipi ob Vrbi, spremlja Danielo Urschitz tudi na domači kmetiji, za katero skrbita skupaj z možem. Nekaj dobrot rada deli s sodelavkami in sodelavci, še pred postom jih je povabila na domačo mavžno: domači kruh, ribanica in krvavice. V največje veselje so ji trije otroci in pet vnukov.

Za Danielo Urschitz postni čas predstavlja tišino. »Tako se lahko bolj zavemo tega, kar tudi piše na našem postnem prtu: V tvoji roki so moji časi. Spomnimo se, da je vse minljivo in da smo tudi mi minljivi.« 

Mateja Rihter