»Veliki možje so vredni spomina!« – To je dejal predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu Ivan Olip, pred očmi pa je imel prelata Janka Hornöcka. Dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe Janko Hornböck je umrl pred 25-imi leti. Ob tej obletnici so se v ponedeljek, 16. februarja, zbrali Mohorjani in farani v farni cerkvi v Podgorjah, da se spomnijo svojega dolgoletnega župnika in ravnatelja. 

Janko Hornböck je s svojim delom kot duhovnik v Podgorjah in ravnatelj Mohorjeve družbe zapustil neizbrisne sledove. »Veliki možje zapuščajo sledove in eden teh naših velikih mož je bil Janko Hornböck,«je poudaril Ivan Olip na začetku spominske maše. Izpostavil je Hornböckove zasluge za krško škofijo, za Mohorjevo družbo in slovensko narodno skupnost. »Povojna zgodovina Mohorjeve družbe je neločljivo povezana z imenom dolgoletnega ravnatelja Janka Hornböcka, ki je bil na njenem krmilu nedvomno v najtežjih časih naše zgodovine slovenske narodne skupnosti. Zato je prav, da se ga ob 25-letnici njegove smrti hvaležno spomnimo in se mu zahvalimo za njegovo življenjsko delo, ki ga je opravil za verski, narodni in kulturni razvoj narodne skupnosti.«

Spominska slovesnost ob 25-letnici smrti prelata Hornböcka je sovpadala s tragično obletnico. Prav na dan 25-letnice pogreba Janka Hornböcka in na dan spominske maše, je bil 16. 2. 1941 v koncentracijskem taborišču Dachau umorjen Anton Kutej, ki je bil od maja do silvestra 1938 administrator v Podgorjah. Njega je 1. januarja 1939 nasledil Janko Hornböck. 

Spominsko sveto mašo je vodil Ivan Olip, z niim pa so še somaševali Jože Markowitz, Jože Kopeinig, Peter Stcker, Leopold Silan, Michael Joham in Igor Krašna. Navzoča sta bila tudi sedanja ravnatelja Mohorjeve družbe Karl Hren in Franc Kelih, spominske maše pa so se udeležili tudi nekateri nekdanji uslužbenci Mohorjeve družbe, med njimi tudi dolgoletni ravnatelj Anton Koren. 

 

Prelat Janko Hornböck se je rodil 14. junija 1910 pri Bavantu v Št. Janžu v Rožu. V duhovnika je bil posvečen 3. aprila 1938 v Innsbrucku. S 1. majem 1938 je nastopil službo kaplana v Železni Kapli. 1. januarja 1939 je postal župnijski upravitelj v Podgorjah, od koder je bil zaradi pregnanstva v času nacizma premeščen v Wolfsberg in je tam ostal do leta 1945. Od tod se je ponovno vrnil v Podgorje, kjer je ostal dušni pastir do svoje smrti. 

Vmes je bil od leta 1950 do 1953 tajnik Dušnopastirskega urada v Celovcu in rektor cerkve starega bogoslovja. Poleg tega je bil od leta 1954 do leta 1982 dekan rožeške dekanije. Nekaj časa je bil tudi urednik Nedelje, neminljive zasluge pa si je pridobil kot dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu.