Tischlerjeva nagrada Rudiju Vouku

Uradno: Vouk z nagrado. Predala sta mu jo Valentin Inzko in Sonja Kert-Wakounig (© Foto / Slika: Gotthardt/Nedelja)

Predsednica Krščanske kulturne zveze, Sonja Kert-Wakounig, je v svojih pozdravnih besedah dejala: »So ljudje, ki jim je skrb za narodov blagor vedno in na vseh področjih pri srcu in ki ne končajo svojega truda ob določeni uri, pri določenih ljudeh, na določenih prizoriščih, pri določenih svetovnih nazorih. So ljudje, ki jim gre za stvar. Tak človek je bil Joško Tischler in tak človek je nagrajenec Rudi Vouk.« Zahvalila se mu je za njegovo vztrajno pravno delo, ki se kaže tudi v »jezikovno-kulturnih spomenikih v obliki dvojezičnih krajevnih napisov«. Rudi Vouk v svojih pravnih zahtevah »ni zahteval in ne zahteva več kot pravico«.
Spregovoril je tudi profesor Theodor Öhlinger. V zvezi z Voukovimi pravnimi uspehi pri dvojezičnih napisih je dejal: »Vsi Avstrijci, ki jim je pravna država pri srcu, morajo Vouku izkazati hvaležnost, rešpekt in priznanje«.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je v svojem nagovoru Voukovo vseživljenjsko delo za slovensko narodno skupnost opisal takole: »Vouk je svetel primer za vsakega člana slovenske narodne skupnosti, še posebej pa za mlajše, kako smo koroški Slovenci lahko uspešni, če smo aktivni, optimistični in vztrajni. Z eno besedo, če smo kvalitetni. Rudi Vouk je bil vztrajen, dosleden, trdoglav, idealističen, resnicoljuben in konec koncev uspešen.« Inzko je strnil vse Voukove napore v ene stavek: »Brez Rudija Vouka bi rešitve o krajevnih napisih, ki jo sam ocenjuje kritično, ne bilo.«
Rudi Vouk je v svojem zahvalnem govoru delčke Tischlerjeve nagrade razdelil med osebe, ki so sprožile pritožbe na Ustavno sodišče (»v teh primerih sem bil jaz samo odvetnik«). Največji del nagrade pa je dal svoji družini: »Lidija, Lea in Meta, nagrada je tudi vaša«. S podelitve Tischlerjeve nagrade pa se je Rudi Vouk vrnil tudi s srcem iz rdečih nageljnov. Podelili so mu jo člani MePZ Srce, s katerimi je na koncu zapel tudi pesem »Rož, Podjuna, Zila«.