Mediji so pri njem že po poklicni poti dnevno v središču pozornosti. Sam pa se le redkokdaj pojavi v njih, saj šteje Luka Scheinig med tiste osebe v škofiji, ki marljivo delajo bolj v ozadju. Zato je prav, da v dneh, ko dolgoletni zaslužni sodelavec škofijskega tiskovnega urada praznuje 60-letnico, stopi nekoliko iz zakulisja, da izvemo ob njegovem primeru, kaj konkretno pomeni delati na stičišču med škofijo in javnostjo. 

Tu je najprej vsakdanje delo, kot sta opazovanje in analiziranje medijev. Škofijski tiskovni urad ponuja – kot vse podobne velike ustanove in uradi – dnevni pregled tiska, kjer so zajeti članki avstrijskih – včasih tudi nemških – prosvetnih medijev, kjer je Cerkev omenjena oz. imajo članki kakšno povezavo s Cerkvijo. V ta tiskovni pregled sodijo tudi prispevki iz Novic, občasno tudi kak članek iz medijev v Sloveniji. Že ob tem se pokaže, da je dvojezičnost eden izmed glavnih adutov Scheinigovega delovanja. V vsakdanjem delu, kjer gre včasih tudi za krizno komunikacijo, včasih za pravilno tolmačenje dogajanja, je ob primerih iz dvojezičnih krajev pa še kako pomembno, da ima škofija na tem mestu sodelavca, ki lahko nemudoma prevaja, dodatno poizveduje, pozna osebe in dogajanje v naših farah. Podobno kot dnevni pregled tiska je nekoliko bolj zahteven tedenski bilten z imenom »Teme in trendi«, kjer se cerkveno tedensko dogajanje v zrcalu medijev posebej pretehta in pripravi za naročnike. Tudi priprava tega biltena šteje k Scheinigovim nalogam. Pisanje tiskovnih izjav, v zadnjem času tudi aktualizacija spletne strani tiskovnega urada, povpraševanja ipd. šteje prav tako k osnovnim delovnim nalogam kot pa vsako leto posebej aktualiziran seznam polnočnic za božič oz. blagoslov jedil in velikonočnih vigil. Poleg teh dnevnih nalog posebna pozornost velja Zborniku krške škofije, ki je nekakšna vizitka škofijskega tiskovnega urada z vsakoletnim programskim težiščem. Tukaj je Luka Scheinig pristojen za škofijski šematizem s tisočimi podatki, naslovi ipd. Poleg tega je odgovoren za dvojezične prispevke v zborniku, k nalogam šteje pa tudi razpečavanje vedno bolj obširnega in sodobno oblikovanega zbornika, pa tudi takšne zadeve kot pridobivanje inseratov. Vsekakor raznolike naloge, ki jih nadgradi ta ali oni posebni projekt, h katerim sodijo prav gotovo priročne brošure o cerkvah, o romarskih poteh, o posebnih krajih moči v Alpsko-jadranskem prostoru. Vsega skupaj je njegov sedanji šef, vodja škofijskega tiskovnega urada Matthias Kapeller kot izdajatelj, izdal že dvanajst brošur, od teh je bilo šest izdaj tudi v slovenskem in italijanskem jeziku. V vseh teh boršurah tiči veliko Lukovega dela, saj je dostikrat osebno obiskal kraje in poizvedoval na kraju samem podatke in posebnosti. 

Kako veliko šteje pri škofijskem tiskovnem uradu kontinuiteta, je razvidno iz dejstva, da je Kapeller šele njegov drugi nadrejeni. Luka Scheinig, ki bo naslednjo leto že 40 let v tej škofijski službi, je bil zraven tako rekoč pri samem nastanku urada, ko ga je leta 1976 nagovoril za sodelovanje prvi vodja urada Siegfried Muhrer. V teh desetletjih se je mnogo spremenilo, predvsem hitrost v medijskem vsakdanjiku. Ko je bilo čisto ob začetku posredovanje fotografij, novic ipd. deloma še stvar neposrednega prenašanja, je v času interneta in elektronske pošte to zdaj zadeva, ki se uredi v nekaj sekundah. Med dogodki, ki se jih je Luka Scheinig najbolj zapomnil, je brez dvoma nepozabni obisk papeža Janeza Pavla II. v Krki, ki je bil za urad poseben izziv, pa nenadna smrt nekdanjega škofa Jožefa Köstnerja le nekaj tednov po tem, ko je bil imenovan njegov naslednik škof Kapellari. 

Leta tečejo, o kakih načrtih za čas upokojitve, navdušen planinec, ki tudi rad kolesari in redno prebira knjige, še nič ne razmišlja. Z ženo Bernadko imata stanovanje v Celovcu, obe hčerki sta že odrasli in z doma, v Glinjah pa imajo še hišo, z vrtom, nekaj gozda in njivami. Prostora dovolj za nove izzive, za kako »novo stičišče«, tokrat ne z mediji, temveč z naravo, kar bi sklenilo življenjski krog, saj je Luka Scheinig odraščal na kmetiji pri Piskerniku v Homelišah visoko nad Šmarjeto v Rožu.