Oseba v žarišču: Fabijan Benetik

Fabijan Benetik ministrira že deset let. (© Foto / Slika: hutterer/nedelja)

Fabijan Benetik, 16-letni dijak iz Lepene pri Železni Kapli, ministrira že deset let. Ljudsko šolo je obiskoval v Lepeni, potem je svojo izobraževalno pot nadaljeval na Slovenski gimnaziji, sedaj pa se šola na višji tehniški izobraževalni ustanovi HTBLA v Celovcu.

Vse se je začelo, ko je bil Fabijan star približno 6 let. Z družino je ob nedeljah hodil k sveti maši; nekega dne ga je duhovnik vprašal, ali bi želel ministrirati. Nato so se zmenili za triurni sestanek, kjer je Fabijan skupaj s preostalimi ministranti delal vaje in se učil od starejših. Sedaj je eden starejših že sam in pomaga mlajšim. Pravi, da se pri maši zberejo vsi ljudje iz tistega kraja, ki jih sicer ne vidiš čisto vsak dan, da je sveta maša oz. vera nekaj, kar povezuje ljudi v skupnost, je tako rekoč povezovalni steber oz. temelj.

»Vera mi pomeni veliko, sam jo jemljem kot nekaj duhovnega. Zvečer molim, pri sebi pa nosim rožni venec. Sicer sem pred tremi leti poskušal opustiti ministriranje in dva tedna nisem šel k maši, a sem ugotovil, da mi nekaj manjka, da to nisem jaz in da je ministriranje stvar, ki jo rad opravljam,« pravi Fabijan.

Fabijan ministrira v svoji domači fari v Železni Kapli, prav tako je ministriral že v Postojni, Št. Petru in Celovcu. Dvakrat se je udeležil tudi srečanja ministrantov. V njegovi fari prirejajo tudi različne festivale in recitale, s katerimi omogočajo razvijanje skupnosti in prijaznega okolja. Pravi, da ga študij teologije nadvse veseli in da bi z veseljem postal duhovnik, vendar meni, da je celibat ovira.
Zadnje čase opaža, da klopi pri mašah velikokrat ostajajo napol prazne in da se je v teh letih, ko opravlja ministrantsko službo, marsikaj spremenilo. Fabijan Benetik se vprašuje: Zakaj? Seveda naj bi bila to stvar posameznika, a ravno v zgodnjih letih oz. v otroštvu je precejšen del odvisen od vzgoje in zgleda staršev. Oni so tisti, ki nam v zgodnjih letih dajejo smernice in omogočajo, da se razvijemo v odgovornega, razumnega človeka, ki bo znal sprejemati odločitve in se odločati za njemu pomembne stvari.

Pravi tudi, da se mnogi preveč krčevito sklicujejo na svetopisemske zgodbe in pri tem pozabljajo, da nekatere stvari ne držijo več. Čas, v katerem živimo, se je spremenil, spremenila pa se je tudi družba – in mi z njo.

Kvina Hutterer