Pol četrtletja že lutkam na odru vdahne življenje – Simona Mandl – lutkarica prve ure lutkovne skupine Mi smo mi iz Celovca, ki bo čez nekaj dni praznovala srebrni jubilej s premiero in predstavitvijo zgoščenke.

Gospod Petelin je bila leta 1990 prva predstava, s katero se je v Celovcu začela lutkovna dejavnost. »Ko sem hodila v prvi raz-red, sem tudi prvič igrala lutke. Čisto majhno vlogo sem imela, ker sem bila najmanjša. Niti nisem bila na pripravah v Fiesi, k skupini sem prišla kratko pred premiero,« se Simona Mandl spominja svojih prvih ur na odru. Pri lutkovni skupini Mi smo mi SKD Celovec je sodelovala vse skozi, tudi ko je bila nekaj mesecev v Ameriki, se je pravočasno vrnila za premiero. Muca Copatarica, Zimske pravljice, Sapramiška, Vesele zgodbe, Radovedni slonček, Evgen, Jajce, Vesele zgodbice, Mali princ, Žabe, Zgodbe izpod Obirja, Mehurčki, tako se imenuje nekaj predstav, v katerih je igrala, skupno jih je okoli 20. »Pa Fausta smo igrali, toda žal samo enkrat pri premieri,« našteva Simona Mandl- --predstave. Mali princ in Evgen sta najljubši igri lutkarice, ki je odraščala v družini, v kateri so se vsi zapisali lutkarstvu. »Sestre so igrale, mama je gonilna sila lutkarstva v Celovcu, babica je vedno snemala predstave, oče pa je vskočil pri sceni ali tehniki in pozdravlja ob vratih obiskovalce, mislim, da smo zasvojeni z lutkami,« se nasmehne Simona Mandl. 

Tine Varl in kasneje njegova žena Breda sta zaznamovala delovanje lutkarjev v Celovcu. »Nismo bili samo prijatelji, bili smo kot družina. Če smo šli gostovat, je bilo zelo luštno, vedno smo se veliko smejali,« pravi celovška lutkarica. V skupini Mi smo mi so dolga leta imeli isto zasedbo, dokler mladi niso šli študirat. Potem se je Simona Mandl vključila v druge zasedbe, igrala je tudi pri jubilejnih predstavah Krščanske kulturne zveze. Na vprašanje, česa se je pri lutkarstvu najbolj naučila, odgovori: »V prvi vrsti sem se učila jezika in nastopanja, kako animirati lutko in ji vdahniti življenje.« O nastopanju pred publiko pa Simona Mandl pravi, da je to njen največji problem: »Zame je najhujše, če moram na oder, imam veliko tremo. Ampak Tine je ved-no rekel, da moraš imeti malo treme, ker drugače ni ta pravo,« se nasmeji. 

V lutkovnih predstavah so celovški lutkarji vedno vpletali glasbo. »Edi Oraže je delal z nami od četrte predstave naprej, in to je bilo za nas pravi izziv. Vsi smo radi peli, in to večglasno. Z Edijem je bilo delo zanimivo in lepo,« pravi. Potem je glasbo delala Simonina sestra Katarina. »Lep občutek je na odru stati in peti, brez glasbe ni pravega čara pri predstavi,« pove Simona Mandl, ki študira solopetje pri Brigitte Magnes. Poje pri MePZ Podjuna, saj tudi pod taktirko Anje Kapun rada sodeluje, poleti se udeležuje Poletnih glasbenih delavnic v Tinjah. »Brez glasbe ne gre v mojem življenju. Vedno pojem, s sestrami smo posnele zgoščenko,« pravi o glasbi. Oktobra pa je prvič sama nastopala kot solistka na odru v Železni Kapli s tamburaško skupino Tamika. S svojim žametnim glasom je Simona Mandl- zapela Prodajalko vijolic in dalmatinsko Dvije zvjezdice in požela bučen aplavz.

Med pogovorom Simona Mandl ves čas izrezuje iz barvnega papirja dele za božične zvezde za svoje varovance, saj je vzgojiteljica v zavetišču Mohorjeve. Ob dopoldnevih vedno pride prej na delo, da pripravi vse za otroke, ko pridejo po pouku. Na oknih so snežaki in jelenčki, s stropa visijo pingvini, ki predstav-ljajo adventi koledar. Otroke motivira k ustvarjanju, tako da sami od sebe pridejo in prosijo, če smejo brk-ljati.  Z možem Adrijanom stanuje v Celovcu, v Libučah pa pregrajujeta Hrastovo domačijo, hišo Simoninega deda, in sta veliko na gradbišču. Poleg lutkanja in petja Simona Mandl še rada ustvarja, veliko bere, skoraj vedno pa je dobre volje. Zelo rada preživi tudi čas z družino in sestrami, s katerimi se žal bolj poredko vidi.

Snemanje za zgoščenko, ki vsebuje 16 pesmi iz celovških lutkovnih predstav, je bilo prav tako zanimivo in luštno, pravi, ker so vse pesmi posneli v enem dnevu. »Pravi izziv je bil zame, ko sem morala peti pujska. Edi in Katarina sta mi povedala, da naj zapojem malo več tega pujska. Bila sem kar potrta, ker nisem vedela, kaj hočeta od mene. Pri snemanju pa sem si mislila, da bom zapela s polno paro, in to je bilo to,« z iskricami v očeh pripoveduje Simona Mandl o novem projektu in se že zelo veseli premiere in predstavitve zgoščenke 22. decembra.