Kdor ga pozna, ne bi verjel, da si je letos januarja 2016 nadel deveti križ. Kajti Melhijor Verdel z Doli pri Borovljah ni zapustil le trajnih in plemenitih sledov v Borovljah, ampak je prej ko slej dejaven in budno sledi političnemu, kulturnemu in gos-podarsko-zadružniškemu utripu koroških Slovencev. 

Rodil se je Melhijor Verdel 3. januarja 1936 na narodno zaved-ni gorski kmetiji pri Rariju v Koprivni, krstil pa ga je takratni koprivški župnik Hojnik, ki je bil doma v Globasnici. Melhijor je odraščal v težkih časih druge svetovne vojne in družina je aktivno podpirala partizanski upor. Med vojno v Koprivni ni bilo šole in zato je Melhijor šele z desetimi leti in po osvoboditvi prvič prestopil šolski prag. Kot dober učenec je osnovno šolo opravil po hitrem postopku ter nato šel na gimnazijo na Ravnah. 

Na začetku petdesetih let se je družina preselila v Avstrijo, v okolico Železne Kaple. Melhijor Verdel se je vključil v domače kulturno društvo »Zarja«, zaposlil se je pri podjetju Thurn. Leta 1955 se je preselil v Borovlje in si tu z ženo Romano, rojeno Rotter, njena mati je umrla v taborišču Ravensbrück, zgradil dom, kjer sta vzgojila tri otroke Romana, Ireno in Marjana.

Ni pa bil Melhijor Verdel nekdo, ki bi sedel za zapečkom, ampak se je aktivno vključil v kulturno, politično in zadruž-niško dejavnost koroških Slovencev ter v sindikalno gibanje. 24. novembra 1957 je postal član upravnega odbora boroveljske posojilnice in bil njen odbornik neprekinjeno 57 let, od tega šestnajst let predsednik nadzornega odbora in deset let tudi v odborih Zveze slovenskih zadrug. Sočasno se je vključil z ženo Romano v SPD »Borovlje«, postal odbornik, leta 1981 pa predsednik. Aktivno je sodeloval pri samostojnem političnem zastopstvu koroških Slovencev na občinski ravni, najprej kot namestnik, nato kot odbornik skupaj s Petrom Waldhauserjem in Francijem Wuttijem.

Melhijor Verdel v vseh teh odgovornih funkcijah ni sedel križem rok, ampak je aktivno stremel za izboljšanjem. Leta 1974 je podprl ustanovitev ansambla Drava, ki ga je ustanovil sin Roman, leta 1989 je društvo SPD »Borovlje« na njegovo pobudo kupilo poslopje pri Cingelcu na Trati in ga v naslednjih letih temeljito obnovilo in ga tako otelo razsula. Cingelc je danes spet odprto središče slovenske kulturne dejavnosti v Borovljah in okolici. Da je bil on sam pri tem najbolj dejaven, je tudi treba povedati. Višek njegove komunalne dejavnosti je bila ustanovitev dvojezičnega otroškega vrtca v Borovljah, ko je občinski svet odklonil ustanovitev dvojezične skupine v enem od občinskih vrtcev. Melhijor Verdel je bil na čelu civilno-odporniške in kulturne pobude društvenikov, njen sad pa sta vrtec in popoldansko varstvo, ki danes nudita optimalne pogoje za vzgojo otrok, naravnano v prihodnost. Na zadružnem področju je bil pristojen tudi za gradnjo novih posojilniških prostorov. Njegovo geslo je bilo vselej, da bomo kot Slovenci imeli le to, kar si bomo sami priborili in ustvarili, kajti sam od sebe nam nihče ničesar ne bo podaril. 

Za svoja prizadevanja je Melhijor Verdel prejel vrsto priznanj, najlepše je nedvomno to, da njegovo delo že rojeva obilne sadove.

Franc Wakounig