Pet jezikovnih asistentk iz Slovenije pestri pouk slovenščine na raznih šolah po vsem Koroškem. Pridobivajo bogate izkušnje tako z dijaki kakor tudi z mentorji. Piše Gabi Frank.

Urška Gračner, Tržišče

Asistentsko delo pri pouku slovenščine na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gim­naziji za Slovence v Celovcu vidim kot nadgradnjo svojega študija nemškega in slovenskega jezika. Delo z dijaki od 4. do 8. razreda mi predstavlja velik izziv, saj se med poukom srečujemo z različnimi besedili, ki jih dijaki dokaj samostojno interpretirajo in iščejo njihove vzporednice s sedanjostjo. Naše skupne ure so zelo dinamične, čemur pripisujem tudi odličen končni rezultat. Pretekli dve leti na gimnaziji pa si bom zapomnila tudi po izjemnem sodelovanju s svojimi mentorji – profesorji slovenščine, ki so me obogatili ne le po strokovni, temveč tudi po živ­ljenjski plati.

Marta Marinko, Babji vrt

Sem Marta takoj z druge strani Karavank – z Gorenjske, iz okolice Kranja. Moj dvojezični študij slovenščine in nemščine lepo pokrije jezika, ki me obdajata tukaj na Koroškem. Kot jezikovna asistentka delam na dveh šolah: HAK International in BAKIP v Celovcu. Gabi in Lucija sta odlični mentorici, tudi družabnici in svetovalki, tako da grem vsakič prav rada v šolo. Imam pester nabor učencev – srednješolce in odrasle; tako dobim širok vpogled v življenje in razmišljanje na Koroškem. V prostem času malo raziskujem tu naokrog in lovim v ušesa slovenske besede, tiste redke, ki jih slišim tu na ulici. Dvojezični pečat spreminja moje osebno gledanje na slovenski jezik.

Vida Pehan, Ptuj

Zaključujem svoj študij na Filozofski fakulteti v Mariboru, smer prevajanje, tolmačenje – nemščina in slovenski jezik s književnostjo. Kot asistentka delam na treh šolah v Celovcu, in sicer: Dvojezična trgovska akademija, Privatna visoka šola za socialne poklice II Koroške Karitas in ZG Evropska gimnazija. Dijaki, ki jih poučujem so zelo različni glede na starost in predznanje. Učimo se od abecede do obravnave slovenskih romanov. Moram priznati, da sem se od dijakov že veliko naučila, pridobila izkušnje za kasnejše poučevanje in za življenje. V veliko pomoč in oporo so mi mentorice, ki me usmerjajo pri delu. V Celovcu se počutim zelo dobro, zdi se mi, da je mesto zanimivo, zgodovinsko, zabavno …

Mateja Rihtar, Kapla na Kozjaku

Vesela sem, da se zanimanje za slovenščino povečuje tudi v Velikovcu, kjer sem kot jezikovna asistentka zaposlena na gim­naziji in trgovski akademiji. Doma sem iz Kaple na Kozjaku, po končani II. gimnaziji Maribor pa sem študirala slovenščino in primerjalno književnost v Ljubljani.
Pri svojem delu sodelujem z učitelji slovenščine na obeh šolah. Rada delam z mladimi. Trudim se, da bi bilo pri pouku čim več komunikacije, da učenci ne bi imeli strahu pred slovenščino in da bi spoznavali tudi slovensko literaturo, kulturo ter zanimivosti iz Slovenije.

Petra Rajk, Ljubljana

Sem Petra Rajk iz Ljubljane, a na Koroškem Petra iz Št. Petra; poučujem nam­reč na Višji šoli za gospodarske poklice. Študirala sem slovenščino in španščino.
V Št. Petru se z dijaki posvečam knjiž­ni slovenščini in v izziv mi je, da lahko pripomorem k njeni ustvarjalni in samozavestni rabi. Nestrpno že pričakujem nastajajoče izdelke za literarni natečaj Pisana promlad. Zraven spoznavam koroška narečja; najrajši imam besedo »mavžna«, ki je na naši šoli nekaj posebnega. Vse to se poveže v pestro izkušnjo mlade učiteljice, ki se v novem okolju počuti odlično: sproščeno in dobrodošlo.