Predstojnica Inštituta za slavistiko Univerze Alpe-Jadran v Celovcu je le ena od funkcij, ki jih opravlja Herta Maurer-Lausegger. Kot pravi sama, je dan veliko lažje prestati z nasmehom na obrazu in pozitivno naravnanostjo, sam pa se bolje počutiš v trenutku, ko komu olepšaš dan.

Herta Maurer-Lausegger se na začetku pogovora ozre nazaj na svoje študentske dni in na vprašanje, kaj jo je prepričalo za študij slavistike in etnologije na Univerzi v Gradcu, pojasni: »Na slavistično pot so me popeljala koroška slovenska narečja, ki sem jih začela spoznavati kot praktikantka (v počitniških mesecih) pri Slovenskem sporedu ORF-a. Takratni vodja Helmut Hartmann me je povabil k sodelovanju pri oblikovanju radijskih oddaj. Posneli smo zakladnico ljudskega izročila v narečju, ki je ohranjeno v arhivu Koroškega deželnega studia ORF v Celovcu,« pove Maurer-Lausegger, pot pa jo je po končanem doktoratu spet zanesla nazaj na Koroško, kjer je med drugim že dobro leto tudi predstojnica Inštituta za slavistiko Univerze Alpe-Jadran v Celovcu. V pogovoru pove, da letos inštitut praznuje 40. obletnico, jubilejno slavje Mozaik jezikov in kultur pa bo 26. marca na Univerzi v Celovcu, ki bo potekalo od 15. ure naprej, od 17. ure naprej bodo obiskovalcem pripravili bogat slavnostni kulturni program.

Na spletni strani www.kwfilm.com je mogoče izvedeti vse o podvigih in tudi nagradah Herte Maurer-Lausegger, ki jih sama skromno zamolči, priznanja ScienceWeek @ Austria 2000, 2001 in 2002, Slomškovo priznanje 2001, kulturno priznanje Dežele Koroške »Eva 2002«, plaketa Nika Kureta za leto 2012, 6. Kugyjeva nagrada za leto 2012, Naša Slovenija 2012, European Who is Who Association: Certificate of Award 2014 so le nekateri dosežki na njeni poti. Na vprašanje o situaciji slovenščine in dvojezičnosti na Koroškem pravi: »V zadnjih desetletjih doživljamo močne premike. Narečja vse bolj izgubljajo svojo funkcionalnost, starejši rodovi odhajajo, mladi pa slovenščine v mnogih krajih ne obvladajo več. Odnos nemške večine do slovenske manjšine se je v zadnjem času izboljšal. Mladi dvojezičniki so aktivni. Podpirati jih je treba v vsakršnem oziru. Mladina je naša prihodnost in nosilec našega slovenskega jezika in kulture na Koroškem.«

Tudi na filmskem področju je Maurer-Lausegger aktivna predvsem kot filmska ustvarjalka, od leta 1984 je sodelavka raziskovalnega projekta »Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem« na Inštitutu za slavistiko na Univerzi v Celovcu, od leta 1994 naprej pa nosilka filmskega projekta »Avdiovizualna dialektologoja: Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju« ter izdajateljica in urednica zbirke videofilmov v narečju. Digitalna izdaja celotne projektne zbirke je v pripravi in šteje že kar nekaj filmov. »S snemalnim podjetjem Artis se je razvilo prijetno sodelovanje, v pripravi pa imamo kar nekaj novih projektov,« še doda Herta Maurer-Lausegger, ki ima za seboj že mnogo več kot 200 znanstvenih predavanj in več kot 200 filmskih predstavitev doma in v tujini.

Njeni poskusi pozitivne naravnanosti, za katere sama pravi, da so zanjo pomembni, niso zaman. Herta Maurer-Lausegger ob vsakem srečanju izžareva posebno energijo, moč in voljo do dela, pravi pa, da jo zelo osrečuje dejstvo, če sama lahko ljudi spravi v boljšo voljo. »Življenjske izkušnje so mi dale na pot pomembno lekcijo in sicer sem mnenja in sem prepričana, da je treba vse ljudi pozdravljati z odprtim srcem, četudi ti v določenem trenutku oddajajo jezo. Imeti moraš moč pokazati človeku spoštovanje in ga ne odrivati na rob, temveč ga razumeti in spoštovati, predvsem zato, ker ne vemo, v kakšni situaciji je kdo. Zelo dobro živim s filozofijo, ki mi pravi, da moraš biti dobre volje in stvari sprejemati s humorjem, četudi včasih ne gre vse po maslu – tako, da sem težko jezna,« pove Maurer-Lausegger, ki se v prostem času predvsem rada odpelje v rojstni kraj Poden in kdaj pa kdaj od napornega urnika tudi »odklopi«. Ker je profesorica na celovški slavistiki aktivna tudi na raznih kulturnih področjih, ji prostih trenutkov ne ostane veliko, a ob priložnosti rada zagrabi kamero in fotografira. »S fotografijo rada ovekovečim predvsem trenutke in stvari, ki gredo v pozabo. Navdušuje me predvsem narava, ta nam nudi toliko malenkosti in te me osrečujejo. Pomembno si je vzeti čas zase, zadihati mirno in globoko, predvsem v današnjem času, ko ljudje nimajo veliko prostega časa in so urniki napeti, ljudje pa zelo hitro nervozni,« pravi in še zaupa, da se rada poda tudi v gore ali pa na smučišča.

Na koncu pa je ob dnevu žena pravšnja misel Herte Maurer-Lausegger: »Mednarodni praznik žena naj bi postal praznik za vse ženske po svetu, neodvisno od vere ali svetovnega nazora. Z ljubeznijo je treba podpirati vse tiste, ki potrebujejo našo pomoč, predvsem matere in žene v stiski.«

Amina Majetić