Od leta 1940 naprej ponujate teološke tečaje. Katera zamisel je botrovala ustanovitvi?
Erhard Lesacher: Ideja se zrcali v letu 1940. Bil je čas, ko je Avstrijo zaznamovala nacistična strahovlada. Cerkev je bila potisnjena ob rob. Na dunajskem duš­nopastirskem uradu se je porodila ideja, usposobiti laike, da bodo spregovorili o svoji veri in jo zagovarjali proti ideologiji in to s svetopisemskim naročilom: »vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.« (1 Pt 3,15). To velja tudi za današnji čas. Danes imamo drugačne izzive, drugačne ideologije, vero postavljamo drugače pod vprašaj. Govoriti in odgovarjati o naši veri pa je danes prav tako aktualno kot pred 70-imi leti. Le predznaki so danes drugačni.

Komu so namenjene ponudbe teoloških tečajev?
Erhard Lesacher: Načelno nikogar ne izključujemo. Vabljeni so vsi, tudi nekatoličani. Zanimive osebnosti obiskujejo tečaje. Po večini pa so to ljudje, ki sodelujejo po farah. To so ljudje, ki delujejo v Cerkvi in hočejo poglobiti svojo vero. Udeleženka, ki je zaposlena pri Caritas, je pripovedovala, da je pri delu pogosto soočena s teološkimi vprašanji. Tečajev se udeležujejo mlade žene, ki doraščajočim otrokom ne znajo zadovoljivo odgovoriti na njihova vprašanja. Na tečaju se poglobijo v stvar, dobijo osnovo in njihova vera postane samozavestna.

Teološki tečaji so izobraževalna ustanova katoliške Cerkve. Kako sprejemajo ljudje to ponudbo?
Erhard Lesacher: Na posamezen tečaj sprejmemo največ 40 udeležencev. Vsako leto med 200 do 250 ljudi iz vse Avstrije začne tečaj. Tečajev, ki jih ponujamo samo na Dunaju, pa se vsako leto udeleži 100 ljudi.

Cerkev se je v zadnjih letih soočala z mnogimi problemi. Nekatere odločitve, ki so bile narejene s strani cerkvenega vodstva, ljudje le težko sprejemajo. So teološki tečaji ob takih primerih lahko ljudem v pomoč?
Erhard Lesacher: Menim, da ob študiju doživijo in spoznajo, kaj je pomembno pri verovanju. Ni pomembna le notranje-cerk­vena razprava, pomembna je globlja dimenzija vere, močnejša zakoreninjenost v veri. Osebna vera postane globlja, širša in utemeljena. Tudi kritičnost do Cerkve postane utemeljena. Ljudje se ne odvračajo, temveč ob študiju najdejo utemeljitev za svoje verovanje. Velika prednost je, da znajo spregovoriti o osebni veri. Njihova vernost postane na neki način širša, vera bolj cerkvena. Tečajniki se usposobijo, da svojo vero reflektirajo in tako postane njihovo verovanje samostojnejše.

Teološke tečaje odlikujejo študijski dnevi. V čem je pomembnost teh dni?
Erhard Lesacher: Tečajniki prejmejo gradivo za študij po pošti. Naštudirajo snov in opravijo izpit. Še pomembnejši pa so študijski dnevi in tedni, v katerih se predavatelji trudijo, da oblikujejo svoja predavanja tako, da je mogoč čim širši pogovor. Pogovori in razlage vključujejo raznolikost mnenj tečajnikov. V katoliški veri so mogoči različni pristopi, različni poudarki. Na teološkem tečaju se srečavajo ljudje različnih verskih usmeritev. Zato sta pomembna odkrit pogovor in konstruktivna izmenjava mnenj. Pogovor je način učenja, tudi ob različnih pozicijah.

Udeleženci teoloških tečajev zaključijo študij z izpiti in napisano področno nalogo. Za kaj jih usposobi tak tečaj?
Erhard Lesacher: V okviru Cerkve imajo moški možnost postati diakoni. Tudi za službo telefonskega dušnega pastirstva je priporočljiv teološki tečaj. V Cerkvi so številne službe – prostovoljno ali poklicno opravljene, za katere je smiselno in dobro, če imajo ljudje opravljen teološki tečaj. Tečaj pa je zanimiv za vsako mater in vsakega očeta, da s svojimi otroki lahko utemeljeno spregovori o veri.

Pogovarjala se je Micka Opetnik