OB TEDNU MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE

Lepo presenečenje so pripravili farani na Brnci svojemu župniku Petru Olipu, ki jih že 25 let spremlja na poti duhovnosti in jih s svojim vedrim značajem združuje v aktivno farno skupnost. 

Fara Brnca, po tradiciji majhna vasica s podružnicami, je v zadnjih desetletjih zaradi industrije postala velika naselbina. Dušni pastir Peter Olip v tej naselitvi ne opaža velike ojačitve farnega življenja. Tem bolj ponosen je na zelo aktiven farni in upravni svet, ki samostojno deluje in z veliko mero zanesljivosti skrbi za farno življenje. Kot klasičen primer pozitivnega zgleda imenuje župnik Peter Olip vero-učiteljico Dorico Kazianka, ki ji je fara srčna zadeva in soodgovorno oblikuje farno življenje. 

K povezanosti med farani in župnikom doprinaša mesečna farna kava in molitev za duhovne poklice na vsak prvi petek. Molitev in druženje povezujeta farane in župnika, ki sicer živi in deluje v fari Št. Lenart pri Sedmih studencih in to že od leta 1991. V težkih časih in »zastrupljeni fazi« je Peter Olip prevzel faro Št. Lenart. »Če si župnik z ljudmi in pri ljudeh, se vedno kaj dogaja. Ljudje mi zaupajo in pokličejo na pomoč. Nikoli pa ne moreš vsega dobro narediti. Pri tem me vodi šola očeta: molite za sovražnike in jih blagoslavljajte. Vsak večer smo doma molili za sovražnike in trdovratne grešnike. Ta osnovna drža me je reševala v prvih letih pastirovanja v Št. Lenartu. Z odpuščanjem in molitvijo te Bog varuje pred napadi in zagrenjenostjo.« V času duhovniške službe je za Petra Olipa postal blagoslov središče delovanja. »Križ na čelu sočloveka je simbol krščanstva. S križem se človek poveže z nebesi in spravi z ljudmi. To je neverjetna dinamika.« Duhovnik Peter Olip doživlja ob bolnikih in umirajočih moč blagoslova in dar bolniškega maziljenja. Zaveda se, kako zelo je potrebna osebna duhovnost duhovnika, »da moliš, se zavest-no zahvališ in prosiš, da se bi milost obnavljala in ponujajo se trenutki, ko ta milost deluje,« pravi župnik Peter Olip. 

Zakoreninjenost v veri, povezanost z Bogom in ljubezen do ljudi šteje Peter Olip med osnovne drže duhovnika. »Duhovnik mora biti človek sprave, če ti to uspe, se prej ali slej omehčajo tudi najtrši orehi.« Peter Olip, ki je odraščal v krščanski družini v Selah, je ob starših doživljal moč molitve. »Vsakodnevna molitev, da bi eden od fantov postal duhovnik, je usmerjala naše življenje. Razmeroma zgodaj sem to misel sprejel zase kot opcijo in po civilni službi direktno šel v bogoslovje,« pravi o svoji duhovniški odločitvi. Molitev in duhovnost so spremljali družino in tako sta se poleg Petra tudi brata Ivan in Stanko odločila za duhovniški poklic. Služiti ljudem je vodilo duhovniku Petru Olipu. Zato je bilo zanj samoumevno, da podpre idejo o otroškem vrtu v Št. Lenartu. Zanj, kot enega od nosilcev vrtca, je bilo samoumevno, da morajo v njem posredovati tudi slovenščino. Prvot-nim nasprotovanjem je župnik Peter Olip s premišljenimi besedami prestavil prednost trijezičnega vrtca ob tromeji, kjer se srečavajo trije jeziki svetovnega merila. Počasi se je spremenila miselnost in tako danes uspeš-no deluje v Št. Lenartu trijezični vrtec. Za župnika Petra Olipa je to velik pastoralni izziv. Rad zahaja med otroke, jih blagoslavlja in prek njih doseže tudi starše. Z adventom 2016 je Peter Olip k svoji odgovornosti za dve fari prevzel duhovno vodstvo Katoliškega ženskega gibanja. Prepričan je, da    80 % dejavnosti po farah nosijo ženske. »Žene imajo zdravo srce. Tiste, ki prihajajo na adventno in postno srečanje ter romanje Živega rožnega venca, so cvet našega krščanstva po farah,« je prepričan Peter Olip.

Posvetiti svoj čas sočloveku je za duhovnika Petra Olipa središče njegovega delovanja. Svoj čas rad deli tudi s svojim bratom Stankom, ki deluje v sosednjih farah Loče in Šteben. Bratsko prijateljstvo povezuje še trojna podobnost: duhovnost, slovenščina in šport. »Duhovnost je vedno v središču najinih pogovorov. Na obrobnem območju se boriva za slovenske ostanke. Skupni prosti dan pa oblikujeva s pohodi v planine,« pravi navdušeni smučar. Če pa ga kličejo ljudje na pomoč, »se prosti dan spremeni v dan posebne milosti in blagoslova.«